You are currently viewing Del sebe, ki ga še ne poznaš

Del sebe, ki ga še ne poznaš

Ko nam nekdo zbudi hujšo travmatično izkušnjo iz otroštva

Ljudje nam zbujajo različne občutke. Včasih pa se zbudi kakšna velika travma, ki smo jo doživeli v otroštvu in potlačili.

Ne govorim o tem ko nas nekdo razjezi ali nam da občutke sreče. Govorim o tistih globjih čustvih, od katerih se na vsak način želimo umakniti. Načini so različni, se zatečemo k hrani, gledanju filmov, facebooka, alkoholu, travi. Včasih, ko so občutki res težki, smo do sebe destruktivni in razmišljamo tudi o samomoru ter drugih načinih, kako bi si škodovali. Načini, ki nam omogočajo beg so različni. O tem sem na malo drugačen način že pisala. Pa vendar opažam, da imamo s tem še vedno ogromno problemov. Predvsem s temi globjimi travmami.

načini kako zbežimo

Prišli smo do tega, da čutimo osnovna čustva in jih nekateri znamo tudi pokazati. Ko se v nas zbudijo te globje travme se telo odzove na različne načine. Zbežimo iz telesa in imamo občutek lahkotnosti. Ne moremo se premakiti, pojavi se cmok v grlu, bolečina v želodcu, gre nam na bruhanje. Zalije nas vročica, želimo se umakniti od vseh. Drugi načini so tudi, napad ali branjenje z besedami. Če to delamo dolgo časa, se začnejo pojavljati panični napadi, kroničen stres in ogromno drugih “bolezni” ter težav.

Kako si pomagamo?

Kaj nam pri tem lahko pomaga. Za začetek je dobro, da se zavedate, da je to vaše in nima nobene veze s človekom poleg vas. Ne nobene, vse ste vi in vaše doživljanje, zaradi izkušenj, ki jih imate. Ko vas neka oseba “napade” in v vas zbudi te grozne občutke, je najbolje, da se ustavite in samo začutite kaj se dogaja z vašim telesom. Verjetno bo prvi odziv eden izmed tistih, ki sem jih opisala v prejšnjem odstavku.

Ko začutimo lastno telo in vse kar se z njim dogaja, ga samo opazujemo. Dovolimo, da nam samo pokaže, kje je bolečina in poskusimo razbrati, kakšne reakcije imamo. Ko se naučimo lastnih načinov za beg, se je lažje ustaviti in zaznati, da je to samo beg in nima nobene veze z osebo poleg nas. S časom, se je lažje ustaviti, da si ob tem ne škodujemo (s hrano, alkoholom, pretiranim športom, itd…). Oziroma se rešijo različne težave, ki prej niso imele vzroka. Panike, glavoboli, itd…

Primer:

Da boste lažje razumeli vam bom opisala svoj primer. Vsakič, ko se je kdo pošalil na moj račun in povedal kaj takega, kar se je meni zdela moja šibkost, sem se počutila odrinjeno, ne dovolj dobro in bilo me je neizmerno sram. V prvi fazi sem se branila in ljudi napadala nazaj. Torej, sprva sem se rabila zavedati, kakšna čustva imam ob tem. Ko sem to naredila, sem začela opazovati kako se na to odzove moje telo. V tem primeru, sem zbežala iz telesa in želela zbežati tudi s tiste situacije. Ponavadi to ni bilo možno, zato sem se naučila dobro bežati iz telesa. Nisem ga čutila, da ne bi občutila teh groznih občutkov. Včasih se mi je to pokazalo kot vrtenje v glavi in občutek, da lebdim. Ko sem prišla do tega, da sem lahko nehala bežati in resnično začutila občutke, ki so se mi pri tem pojavljali, sem začela zdraviti sebe, kot otroka. Postopek sem opisala TUKAJ.

POMEMBNO

Dobro je začeti z manj travmatičnimi občutki, ki jih lažje razrešimo in se z njimi naučimo ter si dovolimo čutiti. Če smo celo življenje tlačili lastne občutke, bo čutenje zelo obremenjujoče in utrujujoče. Vzemite si čas in ne pretiravajte. Na začetku je ob sebi dobro imeti nekoga, ki vas razume in vam stoji ob strani. Lahko je prijatelj, partner, družina, ali kdorkoli, ki vam lahko da občutek varnosti, ki ga nujno potrebujete. Seveda sem vam pri tem na voljo tudi jaz;). Klikni TUKAJ za pomoč ♥.

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥

Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor