You are currently viewing DELAM SRČNO, KAKO NAJ ZASLUŽIM VEČ?

DELAM SRČNO, KAKO NAJ ZASLUŽIM VEČ?

Vprašanje, ki si ga postavljamo, ko delujemo srčno oziroma v najvišje dobro. Preden nadaljujem, pa bom povedala svojo zgodbo, ki me je veliko naučila in kako sem sama šla preko teh strahov (tisti, ki je ne želi brati, jo lahko preskoči):

MOJA ZGODBA

Od vedno sem čutila, da ko stvari samo izpustim in zaupam, se vse poravna. Vendar pa nisem kar skočila od redne službe, do zaupanja, da denar vsak mesec “čudežno” prihaja do mene, brez da imam varnost in se sprašujem, kako bom dobila denar.

1. STOPNIČKA

Začelo se je tako, da sem vedela, kako si želim živeti (svobodno, da delam kar me veseli in delam srčno …). Pri 17. letih sem imela študentsko delo, kjer sem čutila, da to ni popolnoma v skladu z mano in ne delujem etično. Vseeno sem zaradi strahov in neznanja v tej službi vztrajala približno 6 let. Ob enem sem poskušala začeti nekaj svojega, kar bi res čutila in kjer bi delala dobro.

Tako sem prišla do točke, ko sem z neko svojo stvarjo že začenjala, čeprav še ne bi mogla preživeti s tem in sem pustila to službo bolj zato, ker plačilo ni bilo več tako dobro kot prej. Sploh za moj trud, ki sem ga vlagala.

Stvari so se čudežno poravnale in vse je steklo. Začela sem delati več stvari in vedno sem dobila pomoč in točno to kar sem potrebovala tisti trenutek.

2. STOPNIČKA

Kmalu sem prišla do točke, ko sem začutila, da rabim zaključiti glavno stvar, ki mi prinaša največ denarja, ker ponovno ni bila v skladu z mano.

Da sem to lahko naredila, sem zaupala in prišla je neka navidezna stvar, za katero sem se lahko prijela, da sem to zaključila. Iz tistega sicer ni bilo nič, ampak je bila samo roka, da sem lahko naredila korak in videla, da se je vseeno vse poravnalo.

3. STOPNIČKA

Nekaj let kasneje sem prišla do nove točke, ko sem morala ponovno nekaj izpustiti, brez da bi imela kakršnokoli roko, ki mi pomaga. Dobila sem močan občutek, da to ni v skladu z mano in da želim delati v najvišje dobro. Z nekaj meditacije in joka sem vse izpustila in zaupala, da se bo vse poravnalo. In na koncu se je. Pri vsakem takem koraku, sem šla eno stopničko višje in imela manj pomoči.

4. STOPNIČKA

Sedaj sem na točki, ko stopam še eno stopničko naprej in poglabljam svoje zaupanje, tudi, če navidezno nimam nobene varnosti. V resnici vem, da jo vedno imam in se bo vedno našel nekdo ali nekaj, kar mi bo v trenutku “slabosti” pomagalo.

Sedaj razumem, da je to nov način življenja v obilju, ki je bolj v skladu s srčnostjo in ne bo baziran na starem načinu služenja denarja, ki temelji na strahu.

Pa, da se vrnem k naslovnemu vprašanju: DELAM SRČNO, KAKO NAJ ZASLUŽIM VEČ?

Prepričanja, ki stojijo za zgornjo povedjo, so močna in imajo korenine zelo globoko. Če delam srčno, ne morem imeti denarja. Nekdo, ki resnično pomaga, si ne bi smel želeti denarja. Denar je slab in ne gre skupaj s tem, da delam dobro …

Tisti, ki si želimo delati srčno in k temu stremimo, se ta prepričanja zavedno ali nezavedno rušijo na tak način, da imamo veliko strahov ter neprijetnosti, ko nam stvari ne grejo, ko želimo več mesecev vnaprej imeti nekaj, kar je navidezna sigurnost (redna služba, sigurnost, da drug mesec lahko plačam račune …). Vse to je tukaj, da končno pogledamo vanje in s tem začnejo odpadati pomožna kolesa, da se lahko naučimo voziti kolo brez njih.

Točno to se dogaja z denarjem. Do sedaj smo potrebovali ta pomožna kolesa, da smo služili denar. Prišel je čas, ko ta kolesa odpadajo.

Kako se to čuti in kaže?

Če delam iz srčne energije, ne morem vedeti, iz kje in kako bo naslednji mesec prišel denar. Stari načini služenja denarja s trdim delom ne delujejo več. Strah, kako bom preživela (enak strahu, kako bom zvozila kolo brez koleščkov). Poglablja se “agonija”, ko ne delam v najvišje dobro za vse vpletene in se mi gre samo za denar. Ko nekoga (tudi sebe) “prinesem okoli”, se mi hitreje “vrne”.

KAJ JE TOREJ REŠITEV?

Rešitev se skriva v moji zgodbi in pa energiji, ki je zapisana v stavkih prejšnjega poglavja. Se bom pa vseeno dotaknila še enega stavka, ki se ga zavedno ali nezavedno sprašujemo in nam preprečuje, da bi živeli v obilju.

Talentirana sem in lahko dam ogromno, ne razumem, kaj me blokira, da bi zaslužila več

Zgornji stavek deluje skoraj kot sram. Nihče ni rekel, da nimam veliko, kar lahko dam. Tukaj pa se skoraj prepričam, da nimam (ker ne zaslužim dovolj). Zakaj bi sploh uporabila to dvoje skupaj. Kljub temu da sem talentirana, ne zaslužim več? Ta stavek si lahko prebereš večkrat, da začutiš globino.

Sedaj pa lahko daš stran eno besedo >JAZ< sem talentirana in imam veliko, kar lahko dam. Vsi smo enako talentirani, ampak veliko nas tega ne prejme. Ko se povežemo z božanskim to božanstvo dela preko nas in to božanstvo je talentirano.

Druga pomembna stvar pa je, da se nehamo spraševati, kaj nas blokira, ampak se usmerimo samo na to, kar si želimo.

“Ne vem kako, ampak obilje priteka k meni vsak mesec znova in znova”

Če čutiš, da želiš določene stvari razdelati še bolj, ti lahko pomagam 👉 TUKAJ

Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, me podpri in ga podeli še z drugimi. Hvala! 😉


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor