You are currently viewing Jutri je nov dan

Jutri je nov dan

Odrešitev?

Pridejo dnevi, ko se ne moremo in ne moremo spraviti s slabega razpoloženja. Morda v takem dnevu nimamo nikogar s katerim bi se lahko pogovorili. V takih trenutkih se je dobro poglobiti vase in zares začutiti pomanjkanje v sebi. S tem ko to naredimo, ko se spustimo v ta vrtiljak “groznih” čustev in jih samo opazujemo, počasi izzvenijo. Slabo se počutimo dokler se tem občutkom upiramo, ko pa jih sprejmemo, opazimo, da so ta grozna čustva le naš notranji otrok, ki je bil v otroštvu “ranjen”. Nekaj v naših globinah nas kliče k pozornosti.

Se spomnite dogodka v otroštvu ko ste se počutili slabo, ampak starši niso imeli časa ali energije, da bi se vam posvetili? Morda so vas odrinili, ignorirali ali pa sploh niso bili prisotni. V tem trenutku je nastala travma, ki jo podoživljate toliko časa, dokler je ne ozavestite. Ko to naredite in potolažite otroka v sebi, tolikokrat kot je to potrebno, se situacije nehajo pojavljati. Lekcija opravljena in lahko gremo naprej.

Trpljenje ni potrebno!

Dlje ko se upiramo lekciji, bolj trpimo. Trpimo samo dokler, se upiramo čustvom, ki kličejo našo pozornost, tako kot jo je majhen otrok iskal pri starših. Če se takoj posvetimo tem čustvom, bodo izzvenela zelo hitro in počutje se bo izboljšalo. Razumete o čem govorim? Da ni potrebno trpeti! Lahko rastemo tudi na lep način, s tem, da se prepuščamo in sprejemamo lekcije, ki nam jih življenje prinaša.

Primer s sliko 😉

Morda bom to lažje opisala na primeru. Znajdem se v situaciji, kjer naredim nekaj narobe. Počutim se krivo in ob tem me je sram, po možnosti dobim še zasmehovanje drugih. V primeru ko si želim trpeti in se upirati lekciji, se branim in iščem izgovore, ali pa se celo umaknem ter se zamotim z nečim drugim (Čustva pospravim v kovček). V sebi pa imam še vedno ta neprijeten občutek. V primeru, ko ne želim trpeti, si dovolim začutiti krivdo in sram ter ozavestim s kje to izhaja. Občutek izzveni in lekcija je opravljena. Naslednjič ob enaki situaciji sploh ne bom začutila krivde ali srama, oziroma do situacije sploh ne bo več prišlo. Res da druga možnost na prvi pogled zahteva malo več dela, ampak le zato, ker smo navajeni na potlačitev naših čustev in nam je to trpljenje tako domače. Vsa ta čustva, ki jih potlačimo pa se nekje nabirajo (na sliki v kovčku, ki ga nosimo s seboj in je vedno težji) in pridejo ven ko naderemo nič hudega slutečo sosedo, ki nam je želela samo povedati, da je pozabila ključe od vrat.

Upaj si!

Ne bojmo se izražati lastnih čustev in povedati kaj čutimo, v tistem trenutku. Ko čustva izrazimo in si dovolimo pokazati našo šibkost, neha boleti. Ko pokažemo kaj v resnici smo, situacija ni več grozna, ampak začutimo odrešitev. Veliko lažje je dobiti pozitiven odziv ljudi okoli sebe, če govorimo o svojih čustvih in doživljajih, kot pa, če jih napadamo in obtožujemo, saj s tem od njih izzovemo napad ali umik.

No, če vam danes ni uspelo odreagirati pravilno, pa je jutri nov dan ;).

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥

Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor