You are currently viewing KAJ PA, ČE KOZAREC NI NAPOL PRAZEN ALI NAPOL POLN?

KAJ PA, ČE KOZAREC NI NAPOL PRAZEN ALI NAPOL POLN?

Kaj, če kozarec samo je?

ZAROTA VS TEORIJA ZAROTE

Kakšna je razlika med ljudmi, ki vidijo vse kot zaroto in ljudmi, ki sledijo vsemu, kar jim rečejo bolj uspešni in bolj izobraženi ljudje (znanstveniki, elita …) ter vidijo vse kot teorijo zarote? NI JE.

Tukaj bi lahko zaključila s pisanjem, ampak bom vse skupaj še malo bolj razložila. Da pa lahko to naredim, se moram vprašati, kako smo si taki ljudje podobni? Podobnost je v tem, da vsi mislimo, da smo boljši od nekoga in pa da se borimo za nekaj. Prvi, ki vidi vse, kot zaroto misli, da je bolj buden od tistega, ki zaupa samo znanosti in sledi temu, kar je “preizkušeno”, potrjeno. Drugi, ki vidi vse, kot teorijo zarote pa se počuti bolj pametnega od prvega. Podobni smo si tudi v tem, da nas je oboje strah. Zaradi strahu čutimo, da se moramo boriti proti nečemu, da se zaščitimo.

Kje je torej resnica in kdo ima prav? V resnici imata oba prav, ker na četrti dimenziji ima vsak svojo resnico in se mu življenje tudi odraža na tak način. Torej to, kar verjamem, take dokaze dobivam v življenju. Če verjamem, da je nekaj slabo, tudi je (zame), če verjamem, da je nekaj dobro, tudi je (zame).

Kaj pa je potem boljše vprašanje?

Boljše vprašanje je, kako lahko oba ne glede na pogled, ki ga imata, živita skupaj v sožitju in ljubezni brez dokazovanja, kdo je boljši. Na način, da vidita tretjo resnico, ki kaže na to, da imata oba prav in pa da se vse dogaja z razlogom.

Kako torej pri obeh umiriti strah, da lahko vidita širšo sliko in začutita sočutje eden do drugega?

V to vprašanje sem se poglabljala kar nekaj časa, ker so me res zanimale najboljše rešitve, ker jih ta trenutek potrebujemo. Pred kratkim sem močno začutila, da ko odpade strah, lahko začutim, da je največja iluzija v kateri živimo ravno to, da mislimo, da smo eden drugemu kakršen koli sovražnik. Kaj mislim s tem? Občutek, da nas je preveč, in veselje ob tem, da je dobro, če nas bi bilo manj. Občutek, če ima eden več, je drugi v pomanjkanju. Če moja konkurenca dela boljše, je kriva za to, da meni ne gre dobro.

Kaj pa je resnica?

Resnica je, da živimo v vesolju, ki je brezmejno in ne obstaja konec temu, kar si želimo. Torej, ne obstaja možnost, da si dva želita enako stvar in je nekdo ne more imeti. Obstaja pa možnost, da si dva želita enako stvar in jo oba lahko imata. V tridimenzionalnem svetu se to zdi nelogično, kako naj imam namreč točno ta rdeč avto, ki si ga želi tudi moj prijatelj. Zanj se morava torej boriti, kajne?

Ne. V energijskem svetu smo kreatorji in če si nekaj želimo, nam je to namenjeno. Vendar samo v primeru, da nas bo to res osrečilo in nam dalo take občutke, ki jih želimo. Lahko izpustiš misel na to, da vse veš in da si lahko prepričan/a, kaj je ta trenutek zate najboljše. To se sliši, kot da se ponavlja tvoje otroštvo, kajne? Ko so ti starši govorili, da oni vejo, kaj je zate najboljše, in da ti ne moreš vedeti. Grozen občutek, ki povzroči veliko konfliktov v nas in ravno zato nam vzbudi občutek, da sedaj, ko smo odrasli in sami skrbimo zase, pa vemo, kaj je najboljše za nas.

Do neke mere je to res, da vemo oziroma čutimo (če nas starši ne bi preoblikovali po svoje, bi to držalo še bolj). Kdaj to drži? Ko smo res v skladu s tem, kar čutimo in res znamo poslušati svoje srce, kaj je ta trenutek najboljše za nas. Dokler pa delujemo iz pomanjkanja in zaradi tega iz svojega ega, pa ni nujno, da me bo to, kar mislim da ŽELIM, tudi osrečilo.

KAJ JE REŠITEV?

Rešitev je to, da dokler nisi res prepričan/a, da iz tebe govori tvoje srce in res veš, kaj si srčno želiš, dovoliš, da ti vesolje prinese, kar je najboljše zate in se ne upiraš ter držiš določenih stvari, ki ti bežijo izpod prstov. To vesolje si namreč TI SAM/A. Kako pa vem, da nisem v srcu in iz mene govori ego in ne moje srce. Po navadi to lahko začutiš tako, da imaš občutek, da boš kaj zamudil/a, če tega ne dobiš čim prej in čutiš veliko pomanjkanje ob tem, ko tega ni.

Če lahko torej začutiš, da vse, kar si želiš, ti je namenjeno in prihaja k tebi, morda lahko zaupaš, da se vse dogaja z razlogom in da je na četrti dimenziji zate postavljen kontrast, ki ti pomaga, da veš, kaj si želiš in česa ne. Če se nehaš jeziti na svoj lastni kompas, ki ti kaže, česa ne želiš, lahko vidiš, da si vedno bližje temu, kar si želiš.

Ljudje, ki po tvojem delujejo proti tebi, so samo pomoč, da vedno bolj veš, kaj si želiš in kdo si.

KAKO NAJ TOREJ SVOJEGA “SOVRAŽNIKA” VIDIM KOT PRIJATELJA?

Za lažje sprejemanje bom napisala še en praktičen primer. Primer bom napisala s pomočjo angela in hudiča.

Zjutraj preslišim budilko in se mi mudi v službo. Sem v stresu in čutim, da se mi zelo mudi. Do službe imam 5 minut, zato hodim peš. Ko tečem po stopnicah, se mi pred menoj nastavi starejša gospa (angel), ki je ne morem prehiteti. Zelo sem nervozna, ker se nikamor ne premakne, ampak zaradi vljudnosti nič ne rečem, samo v meni se kuha še hujša jeza ali nervoza.

Končno jo lahko prehitim in stečem skozi vrata, zazvoni mi telefon (angel), ki mi ponovno vzbudi občutke jeze: “Kdo pa me zdaj kliče, če se mi tako mudi”. Pogledam in vidim, da je prijateljica, samo prekinem in pohitim naprej.

Med potjo sem na telefonu in urejam nujne zadeve, ki jih nisem uspela zjutraj. Pred mano je luknja, ker delavci nekaj delajo in je ne opazim. Preden padem notri, me eden izmed delavcev porine (reši) stran od luknje (hudič), da ne padem vanjo. To me sicer malo zbudi, ker sem se ustrašila, ampak ob tem začutim jezo ter strah. Samo na hitro se razjezim in mu povem kakšno žaljivko ter stečem naprej, brez da bi mi lahko povedal, da sem skoraj padla v luknjo.

Ko pridem v službo, vidim, da sploh ni nobene panike, ker zamujam in samo na hitro povem sodelavki, kaj vse se je zgodilo. Da sem zaspala in me je po tem na ulici neki nesramen delavec porinil, ker ga je očitno nekaj mučilo.

PERCEPCIJA IN ZMOŽNOST VIDETI

To je primer sveta dualnosti ali kako doživljamo svet na četrti dimenziji. Če pa na vse to lahko pogledamo s pete dimenzije, lahko vidimo širšo sliko. Ker sem bila v stresu, me je življenje oziroma starejša gospa, ki predstavlja angela, poskušala ustaviti, da se umirim. Ni ji uspelo, zato je prišel naslednji angel ali sporočilo vesolja, klic prijateljice, da bi se ustavila in umirila. Tudi tega klica nisem poslušala, zato je moral priti večji znak, ki pa meni predstavlja nekaj slabega: delavec, ki me je porinil – hudič. To je bil tisti zadnji potisk vesolja, da me reši pred tem, da nisem padla v luknjo in si zlomila gležnja ali pa se samo umazala in bi se morala pred službo preobleči.

Jaz sem to videla kot nekaj slabega in me ni zbudilo, da bi se ustavila in zamislila, kaj mi vesolje (jaz kot vesolje), želi povedati. Če se to dogaja vsakodnevno in preslišimo take znake, se na koncu zgodi kaj hujšega. Bolezen, hujša poškodba, izguba službe ali kaj podobnega. Še vedno se to ne dogaja proti nam in nam ta “hudič” noče nič slabega, ampak nas samo usmerja po pravi poti, da nam ne bi bilo težko.

Če bi se torej umirila in poslušala tiste manjše znake, bi moje življenje bilo polno srečnih dogodkov in stvari, ki se kar same od sebe uskladijo. To se lahko pokaže in zgodi šele, ko neham na svet gledati kot na nekaj, proti čemer se moram boriti, ampak kot na prijatelja, ki mi kaže pravo pot. Pravo pot lahko vidim s pomočjo stvari, ljudi ali pa kakšnih drugih naključnih znakov, če sem jih pripravljena slišati.

KAKO TO PRENESEM V ŠIRŠO SLIKO ZAROTA VS TEORIJA ZAROTE

Nekateri ste se ob tem že zbudili do te mere, da razumete, zakaj “sovražnik” ni vaš sovražnik, ampak “prijatelj”, ki je mogel prevzeti umazano delo, da vas zaščiti. Enako se dogaja tukaj vendar v širšem pogledu. Da lahko razumeš dogajanje, moraš videti gozd in nehati gledati drevesa. V mešanem gozdu je vsako drevo drugačno in privlači drugačne živali ter ima drugačne sadeže. Če pa pogledamo drevesa iz širše perspektive oziroma od daleč, pa vidimo, da je to gozd, ki predstavlja celoto in je nujno potreben za to, da ohranja naša življenja in življenja vseh bitij na tej zemlji.

Enako je z nami. Vsak človek je delček celote, ki je ne moremo prepoznati, ko gledamo razlike med nami. Če pa pogledamo od daleč, od zunaj, pa lahko vidimo, predvsem začutimo, da smo nujno potrebni za neki višji cilj, o katerem tukaj ne bom pisala.

Namera tega članka je, da bi naslednjič lahko na drugače mislečega človeka pogledal/a z ljubeznijo in sočutjem, da je vse v redu in da ima vsak človek svojo nalogo (vlogo) v popolni sliki tega vesolja. Včasih je angel prevzel vlogo hudiča, ker angela nisi mogla/el slišati. Zahvali se temu hudiču in mu pošlji ljubezen, tudi če ne vidiš, na kakšen način ti pomaga.

Če čutiš, da želiš določene stvari razdelati še bolj, ti lahko pomagam 👉 TUKAJ

Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, me podpri in ga podeli še z drugimi. Hvala! 😉


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor