You are currently viewing ZAKAJ IZGUBLJAMO STVARI (HIŠE, AVTOMOBILE), LJUDI, SLUŽBO IN PODOBNO?

ZAKAJ IZGUBLJAMO STVARI (HIŠE, AVTOMOBILE), LJUDI, SLUŽBO IN PODOBNO?

Vem, da s tem postom pikam v osje gnezdo s čustveno nabitimi osami, ki samo čakajo, da pičijo, ampak sem vseeno začutila, da to moram napisati. S tem lahko pomagam marsikomu in tudi sebi bi, pred par leti.

Vsaka stvar, ki se zgodi, ima višji smisel in vsi tisti, ki spremljate ali čutite širšo sliko, veste, da se vse dogaja točno tako kot se mora. V zadnjih letih smo bili vsi testirani na različne načine in še bomo. Eden izmed testov, ki je bil že lani zelo pomemben, je: KAJ MI JE RESNIČNO POMEMBNO.

Drug test, ki nas osvobaja: Vse materialno/fizično, na kar sem pretirano navezana, mora stran!

JE TO PROTI MENI OZIROMA SLABO?

Ne, to je nujno potrebno, da se osvobodimo strahov in stiske, ki jo doživljamo v sebi, “kaj se zgodi, če bom brez denarja, kaj se zgodi, če izgubim partnerja, kaj bom, če …”

KAKO VEM, DA SEM TO STISKO DOŽIVLJALA?

Ker nisem živela na način, ki mi ga narekuje duša, ampak sem raje živela po načelih: Za ziher.

  • Strah me je, da bi bila brez denarja in sem si zato raje poiskala službo, ki je na maram, namesto da bi se soočila z občutki, kaj se zgodi, če sem brez denarja.
  • Namesto da bi šla stran iz odnosa, ki že ogromno let ni več izpolnjujoč, sem si govorila, da ne morem stran zaradi otrok in podobno.
  • Namesto da bi vse prodala in šla potovat, sem čakala na pravi trenutek, da bom dovolj zaslužila, da se bo vse poravnalo in v resnici nisem živela točno tako, kot bi želela.

Vsi ti primeri imajo skupni imenovalec. Pretirana navezanost na materialno, ki je minljivo. Kaj pa ni minljivo? To, kar nosim v sebi. Mir in zaupanje, ki ga lahko začutim šele, ko izpustim vse, kar navidezno imam (hiša, avto, partner, prijatelji …).

Sedaj pa se vprašajmo, koliko ljudi se zares ukvarja s tem in dejansko spušča fizične stvari, ki jih ne čuti v srcu in se daje na prvo mesto? Rekla bi, da zelo majhen odstotek ljudi. To pa zato, ker je to pot, na katero se podajo ljudje, ki imajo ogromno poguma. Navidezno je lažje vse skupaj samo prestavljati in pustiti, da nas potiska življenje:

PRIMER

Vem, da ta služba ni zame in vztrajam v njej že nekaj let, tudi, ko me vse potiska stran.

POGUM: Odločim se, da službo pustim in zaupam, da takoj ko to naredim, se mi bo pokazala pot, kam naprej. (Obstaja verjetnost, da se bom med tem soočala z ogromno občutki, ki sem jih sedaj »flajštrala« z motilci)

STRAH: Odlašam in ne pustim službe, na koncu pa se zgodi, da sem odpuščena, ko je najslabši možni čas in gre vse narobe. (enako se soočim z občutki, samo, da se nisem sama odločila za to in je toliko hujše).

Točno to se nam dogaja ta trenutek in še se nam bo, da lahko končno svobodno zaživimo in vidimo, kaj je resnično pomembno in KAKO MALO POTREBUJEMO ZA SVOJO SREČO! (Če odstranimo vse, kar delamo, in nas ne osreči, bomo videli, da imamo za tisto kar si res želimo in potrebujemo, vedno dovolj časa in denarja – preizkušeno)

Zato te s tem ne želim prestrašiti ali kaj podobnega, ampak ti želim pomagati, da se vprašaš, kje oziroma na kaj sem še vedno pretirano navezan/a? Je to moj telefon? Je to moj novi motor, za katerega sem porabila ogromno denarja in truda, da sem do njega prišla? Takoj ko to stvar imam, se lahko poglobim vase in podoživim trenutek, da sem to že izgubila in je vse dobro. Ko to naredim navznoter, se moji zunanjosti ne bo treba manifestirati v negativno. Kako to vem?

Zato, ker tako deluje naša dobronamerna karma. Vse, kar nam navidezno jemlje energijo in nas drži v krču, se mora sprostiti, da je pretok energije nemoten (ko zaprem pretok deroče reke, bo slej ko prej začela poplavljati, ali pa bo podrla prepreko). Na način, da gremo vase in to energijo sprostimo, ali pa na način, da se nam to res zgodi in se končno lahko sprosti. Sami izbiramo ali si bomo vzeli čas za sprostitev tega, ali pa se bo to sprostilo samo od sebe.

P. S.

Še ena pomembna stvar, ki je in bo še letos močno vidna. O tem sem že pisala v enem izmed blogov, pa vseeno na kratko: Obstaja samo energija, okolica je iluzija in se prilagaja glede na mojo notranjo energijo. Dokler ne spremenim notranje energije, se okolica ne more prilagoditi nanjo.

KAJ TO POMENI?

To pomeni, da če se trenutno matram za to, da pridem do nečesa: Nove hiše, svobode, novega avta in podobno. NIKOLI ne bom mogla res uživati v tem novem, ker je v meni energija »matranja«. To pomeni, da bo ta energija ostala in mi ta hiša, avto in kaj drugega ne more prinesti tega, kar si želim. Lahko mi prinese samo še več matranja.

To ne pomeni, da te hiše, avta ali česa drugega ne morem imeti, ampak pomeni to, da moram najti način, ki mi bo v veselje, da to tega, pridem. Ker s tem, ko bom našla veselje, da do tega pridem, bom v energiji veselja in ta energija bo ostala, ko bom imela to hišo ali avto.

KAJ PA, ČE TO, KAR GOVORIM, NI RES?

To, kar govorim, vem in čutim že ogromno let in sem to tudi preizkusila na lastni koži. Kako pa se o tem prepričaš sam/a? Tako, da pogledaš širšo sliko in vidiš, da vedno, ko si se za nekaj trudil/a oziroma pretirano »matral/a«, ti ta stvar ni prinesla svobode. Dolgo let si pretirano delal/a in zbiral/a prihranke za nekaj, kar si res želiš, na koncu pa so ti to ukradli ali se je zgodilo kaj drugega. Prepričana sem, da poznaš vsaj en tak primer prijatelja, znanca ali pa ga imaš sam/a. Jaz jih poznam ogromno. Seveda to deluje tudi v drugo, pozitivno smer – ko nekaj začutim, da res želim in zaupam, da se bo vse poravnalo, ko si to dam, tudi se (preizkušeno 100x na lastni koži in koži drugih ljudi).

Pa da zaključim, ker sem verjetno že predolga in ne vem, kdo bo sploh še bral do tukaj.

Čutim ogromno sočutja, do ljudi, ki izgubljajo stvari in doživljajo grozno stisko. Želim, da začutijo mir v sebi in dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. Vem kako je, ko si popolnoma na tleh. <3

Ko pa se poberemo in vem, da se bomo, je čas, da pogledamo vase in v svoje strahove, kjer smo pretirano navezani na materialno ter to izpustimo. Med tem pa želim čim več sočutja, strpnosti in čim manj obsojanja eden drugega. Nikoli ne vemo, kaj doživlja človek, ki dela ali govori nekaj, kar se nam zdi nesprejemljivo. To je le naša zgodbica. Njegove čevlje nosi le on sam.

Rada te imam in hvala, ker to bereš <3

Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, me podpri in ga podeli še z drugimi. Hvala! 😉


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor