You are currently viewing KOMUNIKACIJA V ODNOSU IN UJETE ENERGIJE V TELESU

KOMUNIKACIJA V ODNOSU IN UJETE ENERGIJE V TELESU

NERAZREŠENE ENERGIJE KLJUB KOMUNIKACIJI

Da komunikacija poteka normalno in nimamo ujetih energij v telesu, moramo vedeti kaj to sploh je. Nerazrešene energije se v telesu kažejo na tak način, da nam misli konstantno uhajajo k določenim stvarem, na katere imamo dober ali slab čustven odziv. Lahko pa se ob določeni osebi ne počutim dobro. Torej ko pomislim na to, da ta trenutek delam in ob tem ne začutim nič posebnega je to samo misel. Ko pa pomislim, da moram danes v službo in ob tem začutim neprijetne občutke, pomeni, da je tukaj nekaj nerazrešenega. Enako, če pomislim na ljudi in imam določene slabe občutke ob tem.

Ko je teh nerazrešenih energij veliko, kljub komunikaciji, lahko pride do anksioznosti in izbruhov.

Kaj je tisto, kar je nerazrešeno (Tudi če je bila komunikacija)?

Ko začutim določeno neprijetnost v telesu pomeni, da ga že nekaj časa ne poslušam in mi poskuša na tak način pokazati, da nekaj delam proti sebi. To ne pomeni nujno, da je narobe, če hodim v službo, ampak imam morda določen pogled, ki me omejuje, da bi energije bile čiste. Lahko, da sem imela kakšen konflikt, o katerem sem se pogovorila, ampak je ostal nerazrešen v energijskem svetu.

KAKO PA VEM KDAJ JE RAZREŠEN TUDI V ENERGIJSKEM SVETU?

Ko se “skregam” s prijateljico ali partnerjem to čutim kot nekaj neprijetnega. Čutim jezo, bolečino in druge občutke. Ko se pogovorim o stvareh, zaradi katerih sva se skregala, sva sicer rešila tisto zaradi česar je problem nastal ampak je ostalo še nekaj drugega. Nek neprijeten občutek v telesu, ki ga ne znam vedno razložiti, ker mislim, da sva stvari vendar rešila, zakaj se še vedno ne počutim dobro?

Odgovor je v tem, da ko sem se o problemu sicer pogovorila, je po tem nastala slaba vest ali kaj podobnega zaradi moje reakcije. Torej sam problem je ustvaril problem zaradi moje reakcije po problemu. To so tiste energije, ki se nalagajo in nalagajo in ustvarjajo še več problemov, ker po prepiru nisem sprostila energije. Vsi se jo zavedamo, ampak le redki upamo skomunicirati, da nekaj še vedno ni v redu in kljub temu, da ne vemo kaj, želimo, da se to sprosti.

PRIMER:

Začutila sem določeno jezo na partnerja, ker je naredil nekaj, da me je prizadel. Lahko sem to povedala in ni bilo sprejeto ter sem na to imela močan čustven odziv ali pa sem še preden bi to povedala imela močan čustev odziv. In tudi če je to, kar sem povedala bilo sprejeto, je moja reakcija ustvarila zaveden ali nezaveden čustven odziv tudi pri partnerju.

Če po tem steče komunikacija, kaj je bil problem in zakaj sem se počutila prizadeto ter to nekako popraviva naj bi stvari bile urejene in bi se morala počutiti super?

Ni nujno …

Ni nujno v primeru, ko imam slabo vest ob tem, kar sem naredila in se je ob tem počutil slabo tudi partner. V tem primeru, tudi če sva rešila problem in našla rešitve, je ostala ujeta energija slabe vesti, ki onemogoča, da bi jaz do partnerja začutila enako. Če te energije ne sprostim, bom slej ko prej ustvarila nov problem ali pa se bova s partnerjem nezavedno začela oddaljevati in kar naenkrat sploh ne bova vedela zakaj se ne privlačiva več in zakaj je tako kot je.

Zato je zelo pomembno, da smo zavestni na vsakem koraku in je energija 100 % sproščena, ker takoj, ko ni in to želimo reševati kasneje, to pometemo pod preprogo. Kar naenkrat pa je umazanije toliko, da prah, kar sam sili ven in ne vemo več od kje se ga je toliko nabralo. Komunikacija je ključ v takih trenutkih.

P. S.: Sama reševanju stvari kasneje rečem: učenje plavanja na kopnem. Če želiš rešiti določeno stvar v energijskem svetu, se ne moreš umakniti, da se stvari pomirijo, ampak rabiš znotraj konflikta najti način umiritve. Tako kot učenje plavanja. Ko smo v vodi in ne znamo plavati je res neprijetno in želimo ven, namesto, da bi našli način, kako splavati. Ko smo enkrat na kopnem ne moremo ugotoviti, kako se plava. Lahko se učimo v teoriji, ampak začutili bomo šele, ko bomo v vodi. 

KAKO SE KAŽE KOMUNIKACIJA – POMETANJE POD PREDPROGO?

Ko začutimo neprijetne občutke slabe vesti, sramu in kaj podobnega (največkrat se ne zavedamo, da so to ti občutki, to občutimo samo kot neprijetnost ob tej osebi ali ob pogledu nanjo), želimo od tega na tak ali drugačen način zbežati.

Kako bežimo?

  • Krivimo partnerja za vse, kar je bilo
  • Se umikamo (lahko čustveno)
  • Se nam o tem ne da pogovarjati
  • Želimo vse skupaj samo pustiti in se umakniti
  • Gremo ven iz prostora ali stanovanja
  • Čutimo, da ne želimo biti ob partnerju ali kar naenkrat ni več neke želje po njem

Kaj pa je rešitev?

Pri tem je rešitev, da se zavedamo tega:

V primeru, ko smo s partnerjem imeli konflikt in po tem ne čutimo več enako ne pomeni, da nam ta partner kar naenkrat ne ustreza več, ampak pomeni, da je ostalo veliko nerazrešene energije.

Če sem jaz tista, ki se te energije zavedam in čutim, da je neprijetno to izpostavim. Ni važno kdo čuti več neprijetnih občutkov, pomembno je, da tisti, ki se je bolj zaveda to izpostavi. Ob tem je najbolje, da steče komunikacija o tem, kaj čutimo ne glede na to kaj je. Recimo: Počutim se neprijetno, ne čutim, da si te sploh še želim, v sebi čutim močno jezo nate, nase, v trebuhu imam neprijetne občutke in me sili na bruhanje, če bi se s tem morala soočiti. Ali pa, če grem eno plast višje, se to kaže na tak način: Občutek imam, da me ne želiš, ni mi všeč, da grdo delaš z menoj …

JASEN PRIMER – SLABA KOMUNIKACIJA

PARTNER: Ponovno pozabi nekaj narediti, kar je rekel da bo.
JAZ: Začutim jezo in razočaranje ob tem. Se razjezim na partnerja in mu povem, kako grozen je, da mu ni mar, da vedno zamuja ipd … (Napad!)
PARTNER: (začuti slabo vest in ga je podzavestno strah) Zato se začne upirati nazaj, da je imel obveznosti in ni mogel drugače.
JAZ: Začutim, da nisem slišana in mu na to še naprej govorim, tokrat bolj glasno in morda že vpijem, da ima vedno neke izgovore.
PARTNER: Se razjezi in ne more slišati partnerke, kaj mu govori in kaj rabi. Počuti se zmedeno in napadeno, zato se lahko umakne fizično ali psihično. (V tem primeru nastane problem v problemu)
JAZ: Se počutim ne slišano, neljubljeno in občutek imam, da sem ujeta, zato se zaščitim in se tudi sama čustveno umaknem od partnerja (v nekaterih primerih bi lahko tukaj tudi poteptala sebe in začela rinit vanj ter se opravičevati, za dejanja).
PARTNER: Si vzame svoj čas in se kasneje pomiri in pride do mene.
JAZ: Če ne pride do mene verjetno kasneje še bolj izgubim živce in če se to dlje časa dogaja, se začnem umikati od partnerja in mu ne dajem več ljubezni. Če pride do mene mu jasno pokažem, da sem jezna in ga odrivam.
PARTNER: Se čudi in je jezen, ker ga odrivam, saj je vendar prišel do mene (ne razume, da zaradi umika ne zaupam in se počutim neljubljena in ne čutim varnosti).

Če partner vseeno vztraja in kaže svojo moč, da je tam ne glede na vse, se v tem primeru vseeno nekako uspeva pogovoriti in najdeva mir. Uspem mu povedati, da me je strah, da mu ni mar zame, da sem samoumevna in podobno. Ko me partner sliši, mi da ljubezen in poda rešitve naj bi bile stvari rešene?

RAZREŠENA KOMUNIKACIJA NI NUJNO RAZREŠENA ENERGIJA

Ni nujno in tukaj lahko ostane ujeta energija, ki sem jo prej opisovala. Energija pa je lahko slaba vest mene, ker sem reagirala na tak način in nisem zmogla drugače. Pomembno je odpuščanje sebi in govorjenje o občutkih, da se vse to sprosti. V tem primeru je dobro, da prvi sprosti vse občutke in ne obtožuje več, če je potrebno pa še drugi.

S tem, ko bomo o tem komunicirali se bodo občutki sami transformirali, ker potrebujejo samo to, da jih pogledamo in res vidimo. V tem primeru je dobro, da partnerju povemo, da je to popolnoma naše in se je odprlo zaradi prepira. Tisti, ki začne komunicirati in se zaveda neprijetnih občutkov na drugi strani potrebuje poslušatelja in nekoga, ki ga bo razumel. Ob tem bi umik na drugi strani vse skupaj samo poslabšal.

Če v tem primeru, ko en sprosti to energijo še vedno ni ljubezni in popolnega sprejemanja, naj to naredi še druga oseba. Pri tem seveda ne moremo nikogar siliti v to, da govori o svojih občutkih. Pomemben je samo en cilj in to je, da je med vama ponovna ljubezen in sprejemanje. Torej kot, da se ni nič zgodilo ali še bolje, kot da je nekaj bilo, ampak sta zaradi tega še bolj zbližana, ker sta si lahko povedala določene strahove in zaupala dolgo let potlačene občutke, ki so ujeti še z otroštva (Občutek rasti).

BOLJŠA KOMUNIKACIJA ALI KAKO DO TAKEGA PREPIRA SPLOH NE PRIDE

S tem ne mislim, da do trigerjev sploh ne pride, ker če jih ne bi bilo verjetno odnosa sploh ne bi rabili. Partner nam bo vedno kazal določene dele sebe in pa nas bo na nek način trigiral. Ampak če najdemo način prave komunikacije, si s tem zacelimo otroške rane. Ker pa imamo s tem največkrat težave bom opisala, kako bi bilo bolje, da bi potekal zgornji primer. Predvsem, kako lahko moški pomaga v tem primeru, ko ima ženska določen odziv in kako ženska ne obtožuje in komunicira o svojih občutkih, da se moški niti ne rabi braniti, ker ni napadalca.

POGOVOR

PARTNER: Ponovno pozabi nekaj narediti, kar je rekel da bo.
JAZ: Začutim jezo in razočaranje ob tem. Zavedam se občutkov in jih partnerju izrazim. S tem, ko si ponovno pozabil narediti _____ , imam občutek, da ti ni mar zame, počutim se samoumevno in sem jezna, žalostna.
PARTNER: Razumem, da se tako počutiš in žal mi je, da sem ti dal take občutke (Validacija občutkov ženske). Res mi ponovno ni uspelo narediti tega kar sem rekel, da bom. Oprosti (Priznanje krivde (ne na način žrtve)). Tukaj ne pomeni, da moški misli, da je on kriv, ampak, da razume, kako je s svojimi dejanji nenamerno prizadel žensko.
PARTNER: Opazuje žensko, kako se odpira in umirja. Tukaj jo lahko objame in ji da ljubezen ter ji pove rešitve ali pa ji pokaže, da mu je mar zanjo, da ni samoumevna. (Iz besed, ki jih je izrazila lahko moški išče/razbira, kaj v resnici potrebuje) RECIMO: Občutek imam, da ti ni mar zame = pomembna si mi in te imam rad.
JAZ: Se odprem in pokažem iskreno ljubezen partnerju. Pomembno je, da se zavedam, da občutki, ki jih čutim ob določeni stvari, ki jo partner naredi izhajajo iz mojega otroštva in zato obtožbe partnerja niso potrebne. S tem, ko izražam samo občutke dovolim, da mi partner, ki jih sprejme zaceli. Partner mi s tem pomaga, da lahko podoživim občutke na lep in varen način ter se s tem osvobodim.

PARTNER KOT MOJ TERAPEVT?

Prosim, da tega ne razumete narobe. Nikoli ni dobro, da svojega partnerja “terapiramo” in mu govorimo, kaj mislimo in kaj vidimo, če nas partner za to ne vpraša. Ne glede na to, kako nas ego vleče v smer, da se to dogaja samo partnerju in mu moramo povedati, kako naj se neha počutiti tako kot se, sta v tem primeru vedno odgovorna dva, ki imata isti problem. Samo v tem primeru je nekdo tisti, ki je upal pogledati v globino vsega in biti ranljiv.

Torej bolje kot terapija partnerja (iskanje in podajanje rešitev, ko nismo vprašani) je to, da ga poslušamo in smo tam zanj. To je tudi nežen in najboljši način, da v partnerstvu z zrelim partnerjem zacelimo svoje dolgoletne rane.

V primeru specifičnih primerov v odnosu, ti lahko pomagam 👉 TUKAJ

Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, me podpri in ga podeli še z drugimi. Hvala! 😉


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

This Post Has One Comment

Dodaj odgovor