You are currently viewing MOŠKI, ZAKAJ TVOJA PRIJAZNOST IN SPOŠTLJIVOST ODBIJA ŽENSKE?

MOŠKI, ZAKAJ TVOJA PRIJAZNOST IN SPOŠTLJIVOST ODBIJA ŽENSKE?

In ne, ne ti treba postati moški, ki ne dela lepo z žensko, da jo bos privlačil (v njeni glavi si že tak). Če si iskreno priznaš, to lahko vidiš tudi sam, ko ti “ne da tega, kar hočeš”. Ali pa greš v žrtev in ne delaš lepo s sabo.

ŽENSKE, KI JIH ODBIJA TVOJA PRIJAZNOST IN SPOŠTLJIVOST NISO RANJENE ZENSKE, AMPAK ŽENSTVENE.

Prijaznost in spoštljivost do ženske ni permisivna komunikacija in energija, ampak ravno obratno.

Ko je moški v permisivni energiji, ni spoštljiv do ženske, ampak ji predstavlja nevarnost.

To ženska občutki kot neprijetnost v želodcu. Če bi si dovolila občutke čutiti v polnosti, bi čutila frustracijo, jezo in strah.

Permisivna energija ni spoštljivost = nevarnost
Permisivne besede niso spoštljive = neodločnost.


S takim načinom daješ ženski občutek, da te je strah in da ne veš, kaj želiš. Tak moški ženski ne predstavlja varnosti in spoštljivosti, ampak nasprotje tega.

Permisiven moški (pretirano prijazen) = umikanje ženske (Stiska).

Ko se permisiven moški v teoriji nauči delovati bolj možato, je še bolj destruktiven (enako velja za ženske, vendar bom temu posvetila drugo objavo). Sedaj uporablja prave besede, na katere se ženska ne odziva (ker še vedno čuti nevarnost) in ko se ženska ne odziva »prav«, pokaže, da ga je v resnici še vedno strah in bo pokazal svojo agresijo, ki jo je ženska tako ali tako čutila v njem. Strah = Jeza.

SEDAJ PA K REŠITVI

MOŠKI:

Odločno delovanje in jasnost = Varnost.
Trdnost in srčnost = Spoštljivost.

Ko odločno delovanje nima jasnosti, to ne predstavlja varnosti.
Ko trdnost nima srčnosti, to ne predstavlja spoštljivosti.

ŽENSKA:

Zakaj se kot ženska od tega ne moreš umakniti, tudi, če do moškega ne čutiš privlačnosti?
(kjer je strah ni sproščenosti, če ni sproščenosti, ni privlačnosti)

Da bo to lažje razumljivo, bom vse skupaj malo bolj opisala.

Ko si bila majhna, si verjetno imela ob sebi vsaj enega moškega, ki ni bil varen. Lahko je bil to tvoj oče, od katerega je bilo odvisno tvoje preživetje.

To je bil ranjen moški, ki je lahko deloval iz permisivne energije, pretirane ustrežljivosti ali prijaznosti. To je seveda bilo samo navzven. Navznoter si je vedno mislil svoje in je to lahko pokazal na tak način, da se je veliko pritoževal čez druge in se jezil. Zaradi te potlačenosti je lahko imel izbruhe agresije. To jezo si čutila na aktiven ali pasiven način. Zraven sebe je verjetno imel žensko, ki je imela vse pod kontrolo in je bila zelo nesproščena. To je enaka kontrola, ki jo imaš sedaj tudi sama in ne razumeš, zakaj je ne moreš izpustiti.

Naslednji primer pa je lahko ta, da je bil to zelo strog oče, ki je kontroliral vse, kar si počela. Navzven je sicer delovalo, da je svojo družino vodil. Postavljal je meje in govoril, kako bo. Ni dovolil, da bi pokazala svoja čustva, saj jih ni prenesel. Zaradi tega ni mogel gledati na tvoje srce in večkrat si bila pohojena. To je lahko pokazal tako, da je povedal, kako bo oziroma kaj moraš narediti in ko ti je bilo težko, ti je rekel, da ne bodi »jokica« (ni tako hudo), ampak naredi to, kar je rekel.

Lahko je bil tudi skupek obojega. Oziroma je velika verjetnost, da je bil. V vsakem primeru si doživljala destruktivno delovanje moškega, ki je po eni strani deloval prijazen in spoštljiv, po drugi strani pa odločen moški, ki vodi in ve, kaj je najboljše za družino.

Resnica je to, da je bil to ranjen in prestrašen moški, ki je bil vse prej kot steber, ki si ga potrebovala.

SEDAJ PA K RAZUMEVANJU

Ker si kot otrok nujno potrebovala starše, da si lahko preživela, to še vedno nosiš v sebi. Občutek imaš, da ker imaš partnerja rada (kot si nagonsko imela očeta), si od njega odvisna (za preživetje). Seveda s tem ni nič narobe, če je to zavesten in postavljen moški. Kar pa v večini primerov ni.

Ravno zaradi te rane »nastanemo« ženske, ki zmoremo vse same, saj je ne mogoče, da bi bile odvisne oziroma predane moškemu, ki ne vodi z ljubeznijo in se z njim počutimo »na milost in ne milost«. To je popolnoma naraven proces, ki se zgodi.

Na nezavedni ravni (tvoja ranjena punčka) še vedno čutiš, da je to edini moški, ki lahko poskrbi zate. Ko pride do destruktivnega delovanja iz moške strani, se ne moreš umakniti, ker imaš občutek, da ne boš preživela (nisem vredna, da ljudje delajo lepo z mano).

Ni, da ne moreš stran, ker ga imaš tako rada in se ob njen počutiš dobro, ampak ne moreš stran, ker nisi prečutila bolečine ob tem, ko si se kot mala punčka počutila v stiski (frustracija, bes, strah). To lahko občutiš kot obsesivno ljubezen, kljub temu da ne deluje ljubeče do tebe. To pa ne pomeni, da za tem ni ljubezni oziroma ga nimaš rada. Vendar ljubezen pride na dan šele, ko vse prečutiš in izpustiš.

Ker je ta bolečina tako težka, je ne uspeš prečutiti in zato raje izbereš učenje moškega in kazanje, kako ne dela lepo s teboj. Kljub temu da ti to predstavlja breme. Želiš si namreč, da bi izrazila občutek in bi moški sam znal obsoditi svoja dejanja in jih popraviti. Vendar je tudi on ranjen in ni prečutil svojih ran, zato ne more videti, česa ne dela prav. Mogoče boš celo dobila občutek, da ti nekaj ne delaš prav. V resnici se bo to pokazalo kot resnica, saj ga boš veliko obsojala (ker se ne upaš/moreš umakniti – beg pred težkimi občutki).

KAJ JE TOREJ REŠITEV?

  1. Postati rabiš ranljiva in izražati občutek, kljub temu da te je strah, da bi bilo tvoje srce pohojeno (najverjetneje bo). Vendar je to edini način, da končno prečutiš boleče občutke, ki si jih imela kot otrok. S tem jih/se boš osvobodila.
  2. V primeru, da se moški ne spremeni, boš na tej točki začutila, da se lahko umakneš, saj se bo tvoja frustracija ob »nepravem« delovanju začela povečevati in kar naenkrat bo odhod lažji, kot pa ostati in biti v tem. To je tudi edini način, da sam vidi in najde, česa ne dela prav.
  3. Spusti in zaupaj, da bo vse tako kot mora biti. Da se spremeni on, ali pa do tebe pride nekaj bolj primernega.

S tem boš lahko dala fokus stran od moškega nase. Ne bo ga treba učiti, se pregovarjati ali mu dokazovati, da ne dela prav s tabo. Vse to bo postalo preveč naporno in bolj se boš obračala vase v svoje občutke. S tem boš izpustila kontrolo in se prepustila, da se zate zgodi najboljše.

KAKO VEŠ, DA SI NAREDILA VSE, KAR JE POTREBNO?

Ko si začutila vse boleče občutke in se jim predala. Ko si izpustila kakršnokoli kontrolo in začutila zaupanje ter ljubezen kljub bolečini.

Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, me podpri in ga podeli še z drugimi. Hvala! 😉


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor