Januar je zame mesec, ki ga občutim, kot mesec zaključka vseh starih “nekoristnih energij”.
ALI: NAJPOMEMBNEJŠA OBJAVA ZATE V TEM LETU, ČE NE ŽELIŠ TRPETI
Vse, kar sem predelovala zadnje leto, se je strnjeno v “veliko hujši” obliki pojavilo že v začetku.
To bi lahko opisala s pomočjo videoigre:
Igraš videoigro, ki ima določene zaplete in situacije, kjer rabiš postati boljši, da lahko prideš naprej, do bolj zanimivih situacij.
Na koncu te igre je vedno glavni preizkus, kjer rečemo, da premagamo “Bossa” oziroma končnega nasprotnika.
Ko ga premagamo, to pomeni, da smo osvojili najvišjo raven tega preizkusa in smo na neki način zmagali, ker teh preizkušenj več ne bomo imeli.
Najbolj zanimivo je to, da če nam uspe priti do teh končnih stopenj, moramo imeti določeno stopnjo zavedanja, ki nam pomaga, da dejansko vemo, da je to samo preizkus, in so vsi vpleteni samo igralci, ki nam na neki način pomagajo, da smo boljši, oziroma v tem primeru, bolj svobodni.
DA SEM PRIŠLA DO TE STOPNJE SEM MORALA:
- Biti sama eden izmed teh igralcev (ki postavljajo polena drugim)
- Se zavedati, kakšna sem in to sprejemati
- Začeti spreminjati svoje delovanje, kljub polenom, ki sem jih dobivala, brez da reagiram enako kot prej in si odpustiti (sebi in drugim)
- Ne več dovoljevati, da imajo drugi vpliv name, ne glede na to, kakšne “grožnje, obtožbe in druga ustrahovanja sem dobivala”
- (Boss) Ne glede na stopnjo ustrahovanja, še vedno ostati v svojem miru in ne biti reaktivna, ampak se samo odzivati (če je to potrebno)
ZAKAJ PA BI SPLOH ŽELELA PREMAGOVATI TEGA BOSSA?
V resnici mi nič ni treba, vendar ta “Boss” predstavlja fizično blokado v mojem telesu, ki mi ne dovoli, da bi bila svobodna.
To se recimo kaže na način, da sem vedno delovala proti sebi v določenih situacijah in se pohojala ali dovoljevala, da so mi to delali drugi (zaradi strahu. Ta blokada = fizičen strah, kaj bo, če …).
To so bile majhne kapljice, ki so me pripeljale do grozne nervoze v lastnem telesu, ki ji nisem mogla več ubežati.
Občutek je bil, da je “šalca” vedno polna in je vsaka stvar preveč.
Ta nervoza se mi je pojačala nekje 5, 6 let nazaj, ko sem s pomočjo intenzivnega “dela na sebi” nekje 10 let končno priznala najtežjo stvar iz otroštva. Kar naenkrat sem začutila svoje telo, od popka navzdol in vse se je sprostilo.
Občutek je bil, da spet živim, diham in čutim. Kot da prej nikoli nisem zares čutila lastnega telesa in vseh občutkov. Na tej točki sem se z vsemi ljudmi, sploh z moškimi, počutila kot dojenček, ki nima pojma in vse doživlja prvič.
ZAPLET?
Na tej točki sem mislila, da je bilo to darilo za dolgotrajno delo na sebi in se je moja telesna svoboda, KONČNO ZAČELA …
Ahhhh, kako sem se motila 😅.
V resnici se je končalo delo v energijskem svetu in podpori telesu, da bo zmogel, čez vse, kar je sedaj treba prizemljiti.
Ja, brez prizemljitve vsega tega, kar naredimo s pomočjo energijskih terapij, nismo naredili prav veliko, samo povečali smo telesno frustracijo, ki še vedno drži fizične blokade, ne pa več energijskih.
To je odprlo mojo Pandorino skrinjico vseh bolečih in težkih trenutkov, ki sem jih doživljala v svojem otroštvu.
DARILO
Seveda pa bi lahko rekla, da sem na tej točki vseeno dobila “darilo” za opravljeno delo. Spoznala sem moškega, ki je bil popolnoma drugačen od vseh drugih, in sem začutila, da ga ljubim. Prvič sem bila res slišana in sprejeta z vsemi “pomanjkljivostmi”, poleg vseh ostalih stvari. Seveda sva imela ogromno vzponov in padcev (moja prizemljitev) in še vedno rasteva. Ja, ta moški je še vedno moj partner.
MOJI OBČUTKI IN DOŽIVLJANJE
Če sem vrnem nazaj, k temu, kaj sem doživljala … Šla sem čez občutke slabosti v telesu, grozo, strah, (več ljubezni sem dobila, hujši je bil moj občutek slabosti) in še ogromno bi lahko naštevala.
Prednost duhovnega dela toliko let pa je bila to, da sem se vsega zavedala in je bila moja zavest že dovolj visoka, da sem nekako razumela, kaj se dogaja.
Vendar je bilo v začetku ogromno dvomov, strahov, obupavanj in umiranja ega.
Umrla sem čustveno in telesno, zdi pa se mi, da me čaka še mentalna smrt (to je samo občutek in nisem prepričana).
ČUSTVENA SMRT
Da lahko doživiš čustveno smrt, potrebuješ v najtežjih trenutkih prevar in drugih grozovitih dejanj biti pripravljen/a resnično izpustiti svoj ego do te mere, da začutiš ljubezen do te osebe in sebe.
TELESNA SMRT
Da lahko doživiš telesno smrt, rabiš začutiti vsaj dve stvari. Iit preko tako velike čustvene ali fizične bolečine, da si želiš umreti in se temu popolnoma prepustiš. Ali pa tako močno stati za nečim, kar čutiš, da je prav, da raje umreš, kot da pohodiš samega sebe.
“velika razlika je med smrtjo iz žrtve in smrtjo iz predaje. Smrt v žrtvi je: Aaaa hočem umreti, kako je to grozno, ne zmorem. Smrt v predaji pa je brez občutka, da ne zmorem, ampak samo čutenja vse te bolečine in groze ter se ji popolnoma predati in biti pripravljen/a umreti iz miru.”
Vem, da brez tega vsega, kar se mi je dogajalo, ne bi zmogla začutiti take moči v telesu in integritete, ki jo po mojem mnenju ta trenutek gradimo in potrebujemo vsi.
ZAKAJ
Ker smo na točki, ko intenzivno kreiramo “novi svet”. Kjer za doseganje svojega, ne bomo ustrahovali eden drugega, ampak bomo za to ljubeče in ranljivo prosili iz lastne vrednosti.
Kjer se bomo vsi počutili varno in sprejeto.
Ja, to se še nekaj časa ne bo zgodilo za vse in mnogi izmed nas tega ne bomo doživeli v tem svojem življenju.
Nekateri izmed nas pa bomo in v neki meri to že doživljamo. Še vedno bomo videli tisti “drugi svet” ujetih in ranjenih ljudi, ki še vedno potrebujejo težke izkušnje, da postanejo boljši in vidijo, da jih ne potrebujejo več, ne bomo pa več znotraj tega.
Da pridemo do sprememb, ki jih pričakujemo od ljudi z vodstvenih položajev in elite, moramo v resnici narediti notranjo spremembo sami pri sebi.
Nihče in nič od zunaj ti ne bo pomagalo, da bo tvoje življenje drugačno, dokler se sam/a v težki situaciji ne odločiš za ljubezen, namesto strahu.
Tudi, če upaš, da se bodo stvari spremenile s spremembo vodij in podobno, te moram razočarati, da se to ne bo zgodilo.
Kar pa se bo zgodilo, bo zate, če na to čakaš, še težje.
ZAKAJ BO TEŽJE?
Ker nekateri intenzivno delamo na tem, da ustvarjamo boljši svet, ki temelji na ljubezni, sočutju in skrbi eden za drugega. To pomeni, da dvigujemo vibracijo zemlje in vse, kar ima nižjo vibracijo, ne more več obstajati.
Tvoja vibracija pa se ne bo spremenila, kar sama od sebe, ampak moraš še vedno narediti popolnoma enako delo kot mi vsi.
P. S.: Dvig vibracije ne pomeni meditirati in si ponavljati pozitivne afirmacije, ampak dejansko, pomeni kako reagiraš v določeni situaciji (do sebe in drugih).
Tudi, če jaz naredim svoje delo, to ne bo naredilo tvojega dela.
Ja moja in vibracija zemlje bo višja in moj svet bo lepši, tebe pa bo to potisnilo še globlje v svoje bolečine, ker na višji vibraciji ni prostora za temo.
ZATO NE MOREŠ VEČ PREDAJATI ODGOVRONOSTI ZA SVOJE ŽIVLJENJE IN OBČUTKE DRUGIM
No … to ni popolnoma res. Še vedno lahko to delaš, ampak bo tvoje življenje zelo, zelo oteženo in te bo potiskalo v vedno težje lekcije, da končno izpustiš svojo notranjo “temo” in se ODLOČIŠ za luč. Ja, luč je ODLOČITEV.
Na tej točki te smem vprašati, kaj boš v naslednjem konfliktu izbral/a?
To, da obsojaš in se jeziš na drugega, ali čutenje občutkov in prevzemanje odgovornosti.
Odločitev je tvoja in ta odločitev je tista, ki bo kreirala tvoj svet. Ja, tvojega, ne mojega.
Seveda pa sem tukaj zate in za vsakega, ki je pripravljen na spremembo, da ti pri tem pomagam ❤️👇
ZA TERAPIJE ALI INTUITIVNI READING SEM NA VOLJO
💌 sandra@celosten.si
☎️ +38641743848
Več blogov najdeš tukaj: Ostali blogi
Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥

Sandra Mestek