fbpx
KATERA “DIETA” JE ENAKA VSEM?

KATERA “DIETA” JE ENAKA VSEM?

Kako naj v tej zmedi informacij vemo, kaj jesti? Preden se začnemo zatikati za superživila in se skregamo glede tega, kateri način prehranjevanja je najboljši (Paleo, Keto, Veganstvo …), je dobro, da vemo, kaj je podobnost vseh? Kako?

… Tako, da pogledamo osnove, ki so vsem enake. Razlikujejo se samo količine.

OSNOVE?

Kaj, če ti povem, da je našemu telesu popolnoma vseeno za našo filozofijo, ki jo imamo o prehrani ter za naša moralna in etična prepričanja. Vse, kar telo potrebuje, so vsa hranila in ni važno, iz katerega vira jih dobi. Zato imam, preden nadaljuješ z branjem, zate vprašanje. Sploh veš, kaj so esencialna hranila, zakaj jih telo potrebuje in kje jih dobiš?

Če je odgovor ne, ti svetujem, da preden se odločiš za katerokoli skrajno “dieto” oziroma način prehranjevanja, preveriš, katera hranila potrebuješ in kako jih lahko dobiš. Po tem ne bo več nobenih konfliktov, kateri način prehranjevanja je pravi, ker ne bomo več govorili o živilih, ampak bolj o hranilih. Morda je to tudi rešitev sporov, med različnimi načini prehranjevanja? Ko bi vsaj bila 😉.

KAJ in KATERA SO ESENCIALNA HRANILA?

To so hranila, ki jih telo ne more proizvesti samo ali v zadostnih količinah, zato jih moramo vnašati s hrano. Ključnega pomena so za normalno delovanje telesa in rast.

1. BELJAKOVINE

Telo porablja beljakovine za vzdrževanje in obnavljanje tkiv za rast in energijo. Sestavljene so iz 20 ali več aminokislin. Telo jih ne more izdelati v zadostnih količinah. Popolni proteini ali beljakovine z visoko biološko vrednostjo vsebujejo vse esencialne aminokisline.

Primer popolnih so: Meso, Jajca, Mleko, Soja

Primer NEpopolnih so: Fižol ali grah, ki jih je treba v obroku kombinirati z drugimi živili.

ESENCIALNE AMINOKISLINE

  • Izolevcin,
  • levcin,
  • lizin, (imunski sistem, pospešuje zdravljenje herpesa, vnetij sluznice in dlesni)
  • metionin, (razstrupljanje jeter in celjenje ran, boljša koncentracija)
  • fenilanin, (spomin, naravno sredstvo proti bolečinam)
  • treonin, (pospešuje prebavo. Pomanjkanje tega ima slab tek in izguba telesne teže)
  • triptofan,
  • valin, (Pospešuje prenos kisika po krvi)
  • histidin, (esencialen pri dojenčkih)
  • arginin (esencialen le pri dojenčkih, izdelava rastnih hormonov, mladosten videz in napeta koža)

NEESENCIALNE AMINOKISLINE

Telo jih s prehrano lahko proizvaja sam, če s hrano pojemo dovolj dušika

  • Alanin (pomembno gradivo za beljakovine),
  • asparaginska kislina (pospešuje rast mišic),
  • glutaminska kislina,
  • glicin: (pospešuje rast mišic in okostja, telo ga izdeluje samo, če imamo uravnoteženo prehrano)
  • hidroksilizin,
  • ornitin (pospešuje delovanje trebušne slinavke),
  • prolin (izdelovanje beljakovin),
  • serin,
  • tirozin ((blaži depresije in izčrpanost) s fenilalaninom in metioninom skupaj, sodeluje pri odpravljanju maščob iz telesa),
  • cistein,
  • cistin (varuje jetra pred zamaščenostjo, pospešuje izločanje težkih kovin in gradnjo kožnega tkiva) (Zittlau in Kriegisch, 2001);

2. MAŠČOBE

Esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne mora proizvajati sta Omega-3 in Omega-6. Večkrat nenasičeni maščobni kislini, ki sta zelo nestabilni. Te vrste maščob so hitro pokvarljive in s tem škodljive za naše telo. Potrebujemo jih za pravilno delovanje možganov, rast celic in drugih stvari.

  • Omega-3 – Alfa-linolenska kislina (EPA in DHA): (Mrzlovodne ribe, laneno seme (ne najboljši vir) in orehi)
  • Omega-6 – Linolna kislina: (Rastlinska olja, oreščki, semena)

Po navadi nam primanjkuje protivnetnih omega-3 maščobnih kislin in imamo preveč omega-6 mk.

3. VITAMINI

Večina vitaminov moramo pridobiti s hrano, saj jih telo ne proizvaja ali pa jih proizvaja premalo.

Esencialni vitamini: Vodotopni: B kompleks, C in Topni v maščobah: A, D, E, K.

DEJSTVA O VITAMINIH

– Obstaja 13 do zdaj znanih vitaminov

– Vitamini so topni v vodi ali maščobi

– Vitamini topni v maščobah so v telesu lažje shranjeni

– Hrana je najboljši vir vitaminov

4. MINERALI

KI JIH TELO POTREBUJE V VELIKIH KOLIČINAH

  • Kalcij
  • Klorid
  • Magnezij
  • Fosfor
  • Kalij
  • Natrij
  • Žveplo

KI JIH TELO POTREBUJE V MANJŠIH KOLIČINAH

  • Krom
  • Baker
  • Fluorid
  • Jod
  • Železo
  • Mangan
  • Molibden
  • Selen
  • Cink

5. VODA


MAKROHRANILA + MIKROHRANILA = URAVNOTEŽENA PREHRANA

MAKROHRANILA

  1. Beljakovine
  2. Maščobe
  3. Ogljikovi hidrati

MIKROHRANILA

  1. Vitamini
  2. Minerali

Če jemo večinoma nepredelano hrano z različnimi živili, bi morali dobiti večino esencialnih hranil, ki jih potrebujemo. Ko se odločimo izločiti določeno hrano ali celo skupino živil, omejimo kalorije in preskakujemo obroke, potem lahko tvegamo pomanjkanje hranil. Zato pomaga, če imamo vsaj osnovno znanje hranil.

JUNK FOOD (Malovredna hrana) IN “PRAZNE KALORIJE”

Ker je hrana, ki jo jemo danes, veliko manj hranljiva od hrane, ki so jo jedli včasih, moramo pojesti več za enako količino esencialnih hranil. Zaradi tega se lahko hitro zredimo, če v telo ne vnašamo hranil, ki jih telo potrebuje, ampak več tako rekoč “praznih kalorij”. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj smo lačni in se prenajedamo. Če telo nima dovolj hranil, začne hrepeneti po določeni hrani. Po navadi, ko smo lačni, ne posegamo po živilih, ki bi nam dali vsa potrebna hranila in nas nasitili, saj ne vemo, katera ta so. Zato vzamemo prvo, kar nam pride pod roke. Ker telo še vedno nima tistega, kar potrebuje, smo kar naprej lačni.

KAJ TOREJ JESTI (Če smo vsejedci)?

  • Zelenjava (manj kilometrov naredi, več hranil ima)
  • Drobovino – jetra (telečja, goveja)
  • Ribe (Sardele, skuša, divji losos, raki, mrzlovodne ribe)
  • Rdeče meso, divjačina (Nujno pašna živina in čim več različnih delov mesa)
  • Jajca in mlečni izdelki (če jih prenašamo)
  • Stročnice in gomolji (če nas ne napenjajo)
  • Semena, oreščki (zmerne količine)
  • Probiotična hrana
  • Sadje
  • Žita (Oves, riž ajda, kvinoja, amarant, …)
  • Med, javorjev sirup, stevia, eritritol, ksilitol
  • Čim več vode

ČESA JEMO ČIM MANJ ALI NIČ?

  • Predelana hrana
  • Paštete, hrenovke, predelano meso
  • Bela moka in rafinirana žita
  • Sladkor in sladke pijače
  • Rastlinska maščoba
  • Rogljički in drugo pekovsko pecivo (transmaščobe)
  • Kruh (Razen kruh z drožmi)
  • Hrana iz mikrovalovne pečice
  • Zažgana hrana

Hrana, ki jo vnašamo v svoje telo, nam narekuje, kakšno bo naše razpoloženje, energijska raven, fizičen videz, delovanje možganov, telesni procesi, spolni nagon, spalne navade in naše splošno zdravje.

Poleg hrane ima na naše zdravje ter počutje velik vpliv tudi gibanje in naše misli. Zato se je vsake spremembe treba lotiti celostno.


Za vprašanja in sestavo jedilnika mi piši na:

📩 sandra@celosten.si

☎ 041743848


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, ga podeli še z drugimi 😉


VIRI:

1.) https://www.sciencedirect.com

2.) https://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialne_aminokisline

3.) Zdrava prehrana – J. Zittlau/N. Kriegisch 2001

4.) https://www.medicalnewstoday.com/articles/195878.php

5.) https://www.healthline.com/

6.) …

Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

This Post Has One Comment

Dodaj odgovor

Close Menu
×
×

Cart