ZAKAJ (LAŽJE VIDIM, DA) SO PROBLEM DRUGI?

+ Postopek reševanja oziroma 4 koraki do ozdravitve

(Objava bo lahko malo bolj kompleksna za razumevanje)

Ko imam ob sebi človeka, ki deluje destruktivno, to lahko zelo očitno vidim in dokažem.

To dokazujem na tak način, da po Facebooku, na primer, obsojam ljudi, ki meni delujejo narcisoidno (zunaj iščemo potrditve, da je to res). Drugi primer je, da obsojam partnerja, ker ne naredi določenih stvari, ker je »len« ali kaj podobnega.

S tem bežim stran od lastne bolečine, ki jo ob tem občutim. Občutenje te bolečine pa me ločuje od dejanskega zdravljenja, da se to neha dogajati.

ZAKAJ?

Misel na to, da sem sama nekako odgovorna za to, da sem privlekla tako osebo v svoje življenje, mi lahko povzroča slabost iz dveh razlogov:

Lažno prepričanje, da če sem tako osebo privlekla, v sebi nosim nekaj slabega in sem zato slaba (to mi bo samo potrdilo drugo prepričanje, da nisem vredna ljubezni). Da prepričanje obstaja, vidim na tak način, da se mi te stvari sploh dogajajo. Že to je dovolj boleče, če pa si še priznam trenutno stanje, mislim, da bo to stanje ostalo, ker sem si dokončno dokazala, da nisem vredna ljubezni.
Če sem s tako osebo, pomeni, da sem slaba jaz. (Identifikacija s partnerjem. Nisem ločena od partnerja. Partner = Jaz)

Ta dva primera sta zelo pogosta, da se ne moremo soočiti s tem, kar je in tega tudi spremeniti.

KAKO PA BI TO LAHKO SPREMENILA?

Ker ima ta izziv, sploh prvi primer, več plasti, se ne moremo na začetku lotiti zgornje plasti, ker bo obrambni mehanizem premočan. Premočan bo zato, ker nas ta obrambni mehanizem ščiti pred tem, da si dokončno ne dokažemo, da nismo vredni ljubezni. (Zato nasvet prijateljici, naj zapusti partnerja ne deluje 😉)

Največkrat se na terapijah ali v delavnicah za samopomoč dogaja ravno to, da rešujemo zgornje plasti, ki niso vzrok, da ta problem obstaja. Zato rešitve ne delujejo, ali pa delujejo samo kratek čas in še naporno jih je vzdrževati. (Afirmacije, obkrožim se z določenimi ljudmi, disciplina …)

»To ne pomeni, da stvari v oklepaju ne delujejo, ampak je pomembno, da jih uporabimo, ko smo odpravili že vse plasti in se naravno ne dvignemo v svoje naravno stanje, ki je ljubezen ter izziv še ni rešen. V veliko primerih so te stvari nepotrebne, saj se stanje naravno izboljša, ko odstranimo resnični vzrok in pomirimo plasti, ki mislijo, da nas ščitijo. (Ščitile so nas, ko smo bili majhni in nismo mogli poskrbeti zase. Upor je lahko pomenil smrt za malo punčko)«

REŠITVE

Pridem do točke, ko se imam rada in se ne zapuščam z vsako stvarjo, ki jo naredim narobe. Da lahko dovoljujem, da drugi mislijo, da »sem narobe«.
1. Do tega prepričanja pride, ker sem se kot otrok naučila, da če naredim nekaj narobe, bodo starši obsojali mene in ne mojih dejanj. Naredila sem slabo dejanje = Slaba sem, namesto to dejanje je slabo in moja vrednost nima nobene zveze s tem.
Ugotovim, kako me ščitijo določeni deli, ki prihajajo ven in jih pomirim oziroma ugotovim, ali je ta zaščita še vedno potrebna ali ne. Če je ta zaščita potrebna, je ne bomo odstranjevali! Kar rabimo narediti, je to, da ugotovimo, zakaj se rabimo ščititi in odstranimo stvari, pred katerimi se ščitimo.

Za lažje razumevanje bom opisala primer.

PRIMER MAMICE Z OTROKOM

Mamica z otrokom živi z očetom, ki jo pretepa. Pretepe jo vsakič, ko se mu upira, ker jo je strah. Če ga ne uboga kljub agresiji, napade otroka.

Mama zaradi zaščite otroka razvije obrambni mehanizem (zid), da vsakič, ko nekdo dvigne glas, potlači, kar čuti in se podredi temu, kar moški potrebuje. Zaradi tlačenja sama sebe in občutkov, razvije težko bolezen.

Če taka mamica pride na terapijo in ji terapevt svetuje, naj gre stran, tega seveda ne bo mogla narediti, ker se ne počuti vredna, da bi ji lahko bilo lepo in izbira tako delovanje moškega, ker se na globlji ravni počuti vredna za to (oziroma ne vredna ljubezni in lepega delovanja).

Tudi, če to naredi na silo, problem ni rešen, ker bo, brez pomoči in intenzivnega reševanja vzorcev, nekaj podobnega spet, privlekla v življenje, ali pa se bo zaradi ščitenja sebe zaprla vase in do sebe ne bo spustila nobenega moškega (tega vidimo veliko pri starejših ženskah, ki so že »obupale«). V vsakem primeru bo notranje trpela in bo še vedno v pomanjkanju ljubezni zaradi vzorca: Nisem vredna ljubezni.

Če bi terapevt v tem primeru odstranil njen strah, zaradi katerega se potlači (s tem bi bil rešen njen problem hude bolezni, ki se končno lahko pozdravi), bo tepen otrok.

Zato taki mamici dejansko koristi strah oziroma obrambni mehanizem, da se potlači, ker s tem zaščiti svojega otroka.

REŠITEV

To lahko reši na tak način, da se odstrani grožnja za njenega otroka. Ko bo grožnja, v tem primeru oče odstranjen, bo nepotrebno tudi tlačenje občutkov.

Že opazite začaran krog in kompleksnost »reševanja« izzivov, ki jih imamo?

ALI POTEM SPLOH OBSTAJA REŠITEV?

Obstaja, vendar je za celostno razreševanje stvari, zaradi kompleksnosti, potrebno nekaj časa.

1️⃣PRVI KORAK (Iskanje lastne vrednosti)

V tem primeru lahko mamica začne počasi z majhnimi stvarmi, ki bodo postale velike. Tako, da si vsak dan, da neko stvar, s katero se bo počutila ljubljena.

Si vzame 15 minut samo zase,
Si skuha najljubši čaj,
Gre na sprehod,
Prijateljici reče ne, ko si želi biti sama,
Namesto da si kupi namaz za 1 €, ker je poceni, si kupi tistega za 2 €, ki si ga res želi …

Te stvari delujejo popolnoma nepovezane s problemom mamice in na zunaj delujejo, da nimajo nobenega smisla.

Če oseba ni pripravljena na spremembo oziroma ima težave z zaupanjem, se bodo razlogi, da tega ne bo naredila glasili nekako takole (prelaganje odgovornosti navzven):

Nimam časa, komaj skrbim zase in za otroka,
Partner potrebuje ogromno moje energije,
Ne upam si vzeti 15 minut zase …

Tukaj lahko dodam, da je zato potrebno zaupanje terapevtu ali sebi, če to delamo sami, saj lahko vidi celotno sliko in se z razlogom odloča kot se.

Problem nastane, da največkrat odnehamo, ker se stvari poslabšajo. Poslabšajo pa vedno, preden se izboljšajo. Ravno zato, ker stare stvari umirajo. Smrt pa nam predstavlja strah.

Ko se bo mamica počutila vedno bolj ljubljena, bo vedno težje prenašala delovanje očeta, ki ne deluje ljubeče.

Zaradi spreminjanja podzavestnega prepričanja, da ni vredna ljubezni, se bo počutila vedno bolj vredno za ljubezen in bo tudi vedno bolj močna proti temu, kar ni ljubezen.

2️⃣DRUGI KORAK (Odstranjevanje vzroka za strah)

Na neki točki bo začutila, da tega ne bo več prenašala, in ne bo zbežala iz strahu pred očetom, ampak bo odšla z jezo (močjo), da tega ne bo več prenašala.

Grožnje ne bodo delovale, ker bo v mamici taka moč. Temu bo sledilo tudi vesolje, ki ji bo prineslo pomoč in podporo, ki jo potrebuje.

3️⃣TRETJI KORAK (Odstranjevanje strahu in zidu)

Ko, je vzrok za obrambni mehanizem odstranjen, bo končno delovalo odstranjevanje (nezavednega) strahu, da če pokaže svoje občutke, bo njen otrok tepen. Ta korak ne bi smel biti pretežak, saj s pomočjo prisotnosti in vodenja v lastne občutke, ta strah lahko občutimo, da sam od sebe izzveni.

4️⃣ČETRTI KORAK (Ozdravitev)

Na tej točki bo mamica lahko začela izražati sebe in svojo jezo, ko so stvari narejene »proti njej«. Zaradi tega bolezen ni več potrebna in lahko pride do ozdravitve. Na tej točki si lahko pomagamo s prehrano, dodatki in ostalimi fizičnimi pomagali, da gre hitreje in lažje.

Če bi se tega lotili pred odstranjevanjem vzrokov, to ne bi delovalo (frustracija in obup bi se povečala) ali pa bi se bolezen vrnila v drugačni obliki.

Upam, da sem s tem komu pomagala do uvida, kako lahko reši svoj »začarani krog«. Ta primer, lahko prenesemo na katerokoli stvar v svojem življenju (Za vse sem sama, partner neprestano dela …).

V primeru vprašanj, z veseljem odgovorim v komentarju.