You are currently viewing KAKO V ŽIVLJENJE PRIKLIČEMO DOBRE LJUDI IN DOGODKE?

KAKO V ŽIVLJENJE PRIKLIČEMO DOBRE LJUDI IN DOGODKE?

KAKO BRATI MOJ B(r)LOG?

Najhitrejši odgovor bi bil, da “ovire in negativne ljudi”, začnem videti kot smerokaz, ki me bo popeljal do prave poti. Ker pa je pri večini izmed nas v tem veliko ega in je v praksi to malo težje, bom vse skupaj podrobneje opisala.

ČAS JE, DA V MOJE ŽIVLJENJE PRIDE SAMO DOBRO!

Kako lahko v vsakdanje življene prikličemo lepše dogodke in pozitivne ljudi ter za seboj pustimo dogodke, ki so travmatični in nam povzročajo ogromno težkih čustev (Nekdo me razjezi, življenje ni pravično …)? S tem, da se umikamo od ljudi ali možnih dogodkov, ki bi nam to lahko povzročili, ne naredimo ničesar, saj nam to kar naprej sledi, samo okolica in ljudje se zamenjajo. Lahko se celo življenje slepimo in bežimo od tega, lahko pa se s tem soočimo in vidimo, da to, pred čim bežimo, ni nič groznega.

Zakaj se ne morem enostavno umakniti od stvari ter ljudi, ki mi ne ustrezajo?

Smo v času, ko se od »negativnosti premikamo k pozitivnosti«, zakaj sem to napisala v narekovajih, bom povedala kasneje 😉. S tem pa hitro pride tudi to, da ko mi nekdo ni všeč, se od njega enostavno umaknem in sem raje sama, ali pa se s to osebo ne družim več. Po navadi me ta oseba razjezi, se ne strinja z mano, ali pa me pred drugimi (nenamerno) osramoti. V Sebi pomislim, s tako osebo se ne želim družiti, saj mi je ob njej neprijetno, zato se od nje umaknem, saj bi to naredila oseba, ki se ima rada kajne?

Tukaj se stvari malo zapletejo. V svoje življenje privlečemo ljudi in situacije, ki nam kažejo, kaj imamo v sebi, da se tega lahko rešimo. S tem ko se od osebe umaknemo, ker nam zraven nje ni prijetno, si naredimo medvedjo uslugo. Umaknemo se od situacije, vendar je ne razrešimo. In ne, ne govorim, da se morate družiti z ljudmi, ki vam niso všeč. Vseeno pa je pomembno vprašanje prav to, zakaj je ta oseba v tvojem življenju?

Zapletemo se pri tej pozitivnosti in svetu tako rekoč v vati, kjer nikoli ničesar ne razrešimo ter s tem zaživimo polno ter svobodno življenje brez strahu! Za ta pozitivni svet namreč velja, da če nam nekaj ni všeč, se umaknemo ali obrnemo drugam. Če nas neka oseba ne osrečuje, gremo stran. Kako vemo, da je to en navaden »bulšit«?

Ko si v situaciji in se počutiš neprijetno zaradi določenega dogodka, ali človeka, se umakneš. Kako se počutiš, ko to narediš? Nervozno in bi najraje še desetim povedal/a kaj se je zgodilo, ali svobodno in ljubeče? Si lažeš, da se počutiš dobro?

V Primeru, da ISKREN odgovor ni svoboda in ljubezen do te situacije ali človeka, potem si se umaknil/a od situacije, ki bo prišla v drugačni obliki. Saj veš tisti svobodni in pomirjeni občutek v sebi, ko veš, da si svoboden/na in na vse lahko pogledaš z ljubeznijo.  

KDAJ PA SE POTEM LAHKO SAMO UMAKNEM?

Iskren odgovor je, da ko stvar resnično razrešiš, se ne bo treba umikati, saj taka situacija ali oseba v tvoje življenje sploh ne bo prišla oziroma te ne bo jezila. Če se prikaže, te nekaj uči.

Pa da kdo tega ne bo narobe razumel. To ne pomeni, da smo tukaj zato, da se neprestano izboljšujemo, ker še nismo dovolj dobri in moramo narediti samo še to, da bomo dobri! Tudi če ničesar ne naredimo, smo že najboljši, kar smo lahko, vredni vsega obilja in ljubezni na tej prelepi zemlji. Zakaj to vem?

To bom najlažje pokazala s tem, da povem, zakaj sploh pride do teh neprijetnih dogodkov?

SEM v situaciji, kjer se ne počutim najbolje. Odločim se, da bom nekaj spremenila. Ko se odločim, da bom to spremenila, moja duša reče: »O super, pri tem ti bom pomagala tako, da ti bom pokazala, kaj je tisto, kar te ovira, da še nisi tam, kjer želiš biti, oziroma srečna«

Torej so vsi dogodki in ljudje, ki mi dajejo neprijetne občutke tukaj zato, da lahko postanem srečna? Oziroma dosežem to, kar sem si en dan ali en teden nazaj zadala?

TOČNO TAKO!

Za lažje razumevanje bom napisala primer:

Celo življenje ljudje hodijo po meni in neprestano jim moram delati usluge. Ne cenijo me in vse je samoumevno. Nekega dne tega ne morem več gledati (moja ljubezen do mene zraste), zato se odločim, da bom nekaj spremenila. (In seveda po odločitvi ni treba ničesar več planirati ali narediti, tako enostavno je. Vse bo za nas naredila duša in situacije, ki nam pridejo na pot. Ni potrebe po pisanju esejev ali delati načrta, kako bom vsem povedala, da z menoj ne morejo več tako delati in tako dalje …)

Ko se odločim za spremembo, slej ko prej dobim preizkušnjo, ki je videti nekako takole. Do mene pride še več ljudi, ki me ne cenijo in mi nalagajo stvari, ki naj bi jih naredila zanje.

A) ČE SE ODLOČIM, DA BOM ZRASTLA:

Ko mi nekdo nekaj naloži in v sebi občutim določeno čustvo (jeza, žalost …). Razumem, da je to trenutek, ko mi ga je prinesla duša, da se končno osvobodim in se postavim zase (na ljubeč način). Poglobim se vase (postopek bom opisala kako) in začutim olajšanje ter brez slabe vesti povem, da tega ne bom naredila. Ne glede na reakcijo ostanem ljubezniva, če se le da, ali pa se umaknem. V prihodnosti takih ljudi ni več okoli mene ali pa ne občutim nobenih negativnih čustev ob tem in sem prav tako svobodna.

B) ČE SE ODLOČIM, DA NE BOM ZRASTLA:

Ko mi nekdo nekaj naloži in v sebi začutim določeno čustvo, odreagiram kot po navadi. Naredim, kar moram in sem na to osebo zelo jezna, ali pa ji še celo pokažem nejevoljo ter tečnobo, da mi to nalaga. Po možnosti pa se tej osebi začnem še izmikati (bežanje, ki sem ga opisala). Brez skrbi, pride naslednja 😉.

V resnici ni potrebno nobene odločitve ali karkoli podobnega, saj se to dogaja na dnevni bazi. Problem je, da mi vsem tem dajemo prevelik poudarek in se zapikujemo v negativno. Namesto da bi videli, da to negativno sploh ni negativno, ampak naša predraga duša, ki nam daje situacije, ki jih potrebujemo, da pridemo do tega, kar si globoko v sebi želimo. Zavedno ali nezavedno. Zavedno postane takrat, ko duše ne slišimo in jo 100x preslišimo. Takrat pride do tega, da se kar naenkrat razjezim in rečem, dovolj mi je tega, ne boste več delali tako z mano. Ni potrebe po tem »mučenju«. Veliko lažje je, če jo slišimo že prvič, ko nam je prinesla eno situacijo, kjer lahko zrastemo na lep način.

KAKO SE LAŽJE IN PREJ SLIŠIMO, DA NE PRIDE DO IZBRUHOV

En način je, da najdemo način in čim večkrat v dnevu samo začutimo svoje telo. Lahko s pomočjo meditacije ali česarkoli drugega, kar nam pomaga čutiti vsa čustva, ki jih imamo. S tem bomo zaznali že najmanjši dražljaj tega, česar ne želimo.

Kot obljubljeno bom opisala tudi tiste narekovaje, da se premikamo od negativnosti k pozitivnosti. V resnici gremo s sveta dvojnosti v svet enosti, kjer ne potrebujemo več slabega, da vidimo dobro, ampak slabo razumemo, kot smerokaz kam se obrniti. Slabo neha biti slabo, saj ob tem ne čutimo več trpljenja. To vidimo kot nekakšno stikalo za pravo smer. Dober primer je z vlakom, ko pride do razpotja. Ko obrnemo ročko, vlak zapelje v želeno smer. Ni potrebe po jezi, da je narobe zavil, ker je že vnaprej videl, katera je prava smer in je zavil v pravo. Ni se mu bilo treba jeziti na nepravo smer, ker se je zaradi tega videnja, katera je prava, lahko odločil in obrnil stikalo v želeno smer. Za sekundo je videl nepravo smer (kar ni dovolj za trpljenje), ampak se odločil za pravo. To je primer, kako ni potrebe po čutenju slabega, ker vidimo, da je slabo za nas dobro, ker nam pomaga videti pravo pot in zaradi tega ne trpimo, ker vedno izberemo pravo pot, ki je za nas lažja in boljša.

Dober primer je tudi vroča kuhinjska plošča. Če se jo dotaknemo za sekundo nas ne zapeče, če pa gor držimo roko, se bomo spekli. Torej, umaknite roko s plošče, še preden se opečete ;). Zakaj premišljevati in se ubadati z negativnim, če se sami odločimo, ali bomo v negativnem ali se bomo osredotočili na to, kar želimo, saj nam je negativno le pokazalo, da to ni prava pot.

KAKO PA VEM, DA SEM NEGATIVEN/A?

Ko nekaj počnemo več let, tega ne zaznamo več. Torej najbolj enostaven recept za to, da vemo, ali trpimo, je ta, da pogledamo svoje počutje. Kako se počutim? Če je odgovor super, dobro, pomirjeno, potem verjetno nisem, če je odgovor karkoli neprijetnega, potem se loviš v negativnih mislih, ki jih niti ne zaznaš več.

 Za pogovor in vse nasvete, sem na voljo TUKAJ! 

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥


Sandra Mestek

Če ti je bil članek všeč, ga podeli še z drugimi 😉

[DISPLAY_ULTIMATE_SOCIAL_ICONS]


Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor