Zakaj se prepričujemo, da ne želimo bližine, če v resnici hrepenimo po bližini druge osebe?
Kolikokrat sem slišala stavek, želim si bližine, ampak sem zato verjetno zelo “needy” in si jo moram dati sama. Še posebej ženske se trudimo, da bi bile samostojne in bolj podobne moškim, kar pa je nemogoče, če želimo ostati v svoji ženski energiji. Na koncu smo iztrošene in se počutimo, da smo za vse same. To ne velja samo za ženske, saj Imamo prepričanje, da bomo srečni, ko si bomo dali vse po čemer hrepenimo sami in bomo tako rešeni vseh odvisnosti.
Poglejmo, zakaj to ne drži in kdaj drži. Živimo v odvisnem svetu, kjer za življenje potrebujemo kisik, vodo, sonce, hrano in še bi lahko naštevala. Je potemtakem sploh možno živeti brez odvisnosti? Sama bi rekla, da ne. Obstaja pa velika razlika med strahom in odvisnostjo.
KAJ JE ZDRAVA ODVISNOST IN KAJ STRAH?
Zdrava odvisnost pomeni, da se zavedam, da nekaj potrebujem in si to tudi dam. To pa ne pomeni, da najdem v sebi in si to dam. To pomeni, najti način, da to dobim! Če sem lačna, si kupim hrano in nekaj pojem. Če si želim bližine, je ne iščem v sebi, ampak preprosto poiščem bližino. Zelo preprosto, vendar kje se potem vse to zaplete?
Zaplete se v dveh primerih. Ko si to, česar si ne morem dati sama, poskušam dati sama, ali pa ko trpim, če tega ne dobim.
V PRIMERU, KO TRPIM, ČE TEGA NE DOBIM:
Ko gre za strah, nujno potrebujem stvar ali osebo, po kateri hrepenim, v nasprotnem primeru, trpim. Pojavi se tesnoba, strahovi, negativne misli in različna negativna čustva. To zagotovo ni zdrava odvisnost in je pomembno, da preden zahtevam, kar si želim, rešim, zakaj to sploh želim? Je razlog samo strah, da bi bila sama, lačna, neljubljena … V tem primeru, me to hrepenenje, ali z drugimi besedami, ko imam občutek, da sem od tega odvisna, sploh ne more osrečiti, oziroma si tega v resnici ne želim. Želim si najti mir in srečo. V nasprotnem primeru me stvari, ki jih želim, lahko osrečijo le za kratek čas, ali pa mi prinesejo nove težave. Na koncu bom podala rešitev tudi za to.
KO SI TO, ČESAR SI NE MOREM DATI SAMA, POSKUŠAM DATI SAMA:
Dokazovanje, da zmorem in sem dovolj dobra. To bom najlažje ponazorila z izmišljenim primerom. Imam partnerja oziroma nekoga, s katerim se dobivam. Hrepenim po bližini in si ga želim več, kot mi on ta trenutek daje. V moji glavi je polno izgovorov, ki se glasijo nekako takole. 1. Veliko ima dela in nima časa, 2. Naučiti se moram, da si to dam sama, šele potem (sem vredna ljubezni) mi to lahko on da. To sta samo dva primera, kako opravičujemo, da si ne damo tega, kar v resnici potrebujemo (nimam se dovolj rada).
Želim si bližino = Učim se biti sama, ker potem bližine ne bom potrebovala. Skregano z logiko.
Bolj prav bi bilo:
Želim si bližino = Povem, da to potrebujem, oziroma si to vzamem.
Do konflikta pa pride, ko želim bližino in mislim, da si jo moram dati sama, oziroma je ne smem zahtevati, ker se moram naučiti, da si jo dam sama. V vsakem primeru se ta “težava” sprva reši tako, da si priznam, kaj potrebujem, na to, si to dam in opazujem, zakaj imam občutek, da tega potrebujem preveč.
Rešitev se bo zgodila takoj po tem. Lahko skozi spoznanje, da ko si dam bližino, je niti ne potrebujem toliko. Lahko pa skozi zavedanje, da mi je bližina zelo pomembna in jo ta trenutek potrebujem ter sem tako tudi srečna.
- Priznam si, kaj potrebujem
- To, kar potrebujem, si dam
- Ostale stvari rešujem in opazujem sproti
Rast ne pomeni mučenja in učenja na težak način, ampak pomeni opazovanje občutkov skozi stvari, ki jih potrebujem in želim. Kolikokrat se mi je v preteklosti zgodilo, da sem si nekaj zelo želela in sem si to odrekala. Trajalo je in trajalo, v meni pa so bili težki občutki, da nečesa nisem vredna. Ko sem si to končno dala in dovolila, da imam tega, kolikor želim, se je vse sprostilo. In ker nisem več čutila pomanjkanja, nisem čutila tako močne želje, da to potrebujem. Posledično so v moje življenje prišli ljudje, ki so mi dali, kar potrebujem. To se je zgodilo takoj, ko sem si iskreno priznala, kaj potrebujem.
PRIMER
Napisala bom še en primer s sladkarijami oziroma hrano, s katerim se lahko poistovetimo skoraj vsi.
Neprestano hrepenim po sladkorju, vendar je v meni prepričanje, da je to strup in ne smem jesti slabe hrane. Ker sem neprestano v energiji, da nečesa ne smem, po tem hrepenim še toliko bolj. Ker to potrebujem, si to vseeno vzamem s slabo vestjo in se po tem počutim krivo. Vrtim se v krogu in se počutim vedno slabše (Mimogrede, to je tudi način, kako postati odvisnik). Enkrat imam vsega dovolj in si dovolim, da pojem ves sladkor oziroma slabo hrano, ki mi je na voljo. Ko si to dovolj časa dajem, opazim, da tega ne potrebujem več toliko in trpljenje odpade. Ker otrok dobi, kar si tako močno želi, ni več potrebe po tem, da ga je strah, da bi to izgubil in tega ne potrebuje več na tone. Ker si dam, kar potrebujem ta trenutek, moj otrok začuti, da kar želi ima, ko to potrebuje, zato ni potrebe po nažiranju. Enako kot z našim metabolizmom ;).
Res, da se ob tem dogaja še veliko več, vendar je to prvi korak, da se sprejmem in si dam, kar potrebujem. Vseeno bi dodala še eno pomembno stvar pri tem, ko si dam stvar, za katero čutim, da zame ni dobra. Ta stvar zame verjetno res ni najboljša, zato opazujem svoje občutke, zakaj to potrebujem. S časom bo slaba navada sama odpadla.
KAKO SE REŠITI ODVISNOSTI ALI SLABE NAVADE?
Zelo dober način, kako se rešiti odvisnosti ali slabe navade bom navedla tukaj s primerom. Prej pa poglejmo, kaj sploh je slaba navada.
Slaba navada je za vsakega nekaj drugega, res pa je, da so si nekatere enake. Vsakič, ko v sebi čutim, na zavedni ali nezavedni ravni, da nekaj ni zame, je to verjetno slaba navada. Človek, ki se ima rad oziroma se spoštuje, bo zase naredil le najboljše. Vase bo vnašal najboljšo hrano, se družil z dobrimi ljudmi, delal stvari, ki ga osrečujejo, in tako dalje.
PRAKTIČEN PRIMER
Kadim cigarete in si želim nehati
- Vsakič, ko me prime, da potrebujem cigareto, se vprašam: Kakšne občutke imam v telesu, ko jo potrebujem?
- Ko cigareto kadim, opazujem občutke, ki jih ob tem dobim.
Ko nekaj časa prakticiram prvi dve točki, pa lahko dodam še nekaj.
- Vsakič, ko potrebujem cigareto, se vprašam, kakšne občutke imam v telesu.
- Preden začnem kaditi, se vprašam, kakšne občutke mi bo ta cigareta dala.
- Ta korak je včasih nepotreben, ker se zgodi že sam po sebi, pa vseeno: Vprašam se, kaj drugega mi da enake občutke in zame ni destruktivno, oziroma nimam ob tem nobene slabe vesti.
Počasi, s pomočjo ozaveščanja občutkov pride tudi do “zdravljenja”. Zaradi ozdravitve slabe navade ni več težko zamenjati z novo, boljšo in ob tem ni nobenega odpora.
Pri tem ti lahko pomagam tudi jaz, na voljo sem ti TUKAJ!
Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥
Sandra Mestek
Če ti je bil članek všeč, ga podeli še z drugimi 😉
[DISPLAY_ULTIMATE_SOCIAL_ICONS]