Je prav, da se jezim na nekoga, ki “ne dela prav”?
Kdo ne dela prav in kdo je dober? Zdi se mi, da je to eno izmed filozofskih vprašanj, ki ima resnico, čisto nekje drugje. Najbolje, da kar pogledamo, kaj se pri tem dogaja v ozadju.
Smo v dobi družabnih omrežij, kjer se neprestano dogajajo, da se na dnevni bazi srečujemo s 1000 in eno dobro ter slabo stvarjo, ki jo ljudje delijo na Facebooku. Tako jo seveda interpretiramo sami. Lastno mišljenje, lepe slike, grde slike, gole slike, potovanja …
PRIMER SLABE IN DOBRE VERIŽNE REAKCIJE:
To nima nobene zveze s koronavirusom, ampak bom odziv nas ljudi uporabila za primer. Naročeno nam je, naj ostanemo doma. Nekateri se tega držijo, nekateri ne popolnoma. Torej ta oseba, ki se tega pravila ne drži, ga krši. Poimenovala ga bom Janez. To v drugi osebi, ki se pravila drži, zbudi strah in na to, jezo. Poimenovala jo bom Mojca.
Kaj se dogaja?
Mojca, ki se tega drži, pravi (si misli) za Janeza (ki se pravila ne drži), da je “slab, hudoben”, ker ne gleda na druge in ga obtožuje.
Je Mojca s tem sploh boljša od Janeza in kje je rešitev?
Tudi, če ima Mojca prav, je to ne naredi nič boljše od Janeza, oziroma bi na energijski ravni lahko rekli, da bi znalo biti še slabše. Zavestna ali podzavestna agresija, ki jo čutimo ali izrazimo se nekje sprosti. Torej s tem ne pomagamo ne sebi in ne drugim. Naredimo ravno nasprotno. Strah nas naredi šibke in jeza na kogarkoli, je vedno samo jeza NASE!
Kaj je rešitev?
Rešitev ni, da Janez dela, kar si želi in Mojca zaradi strahu stresa agresijo vse povsod. Če bi bila družba malo višje čustveno razvita, bi to potekalo malo drugače.
Rešitve so vedno v komunikaciji in iskrenem izražanju čustev. Torej, ne glede na položaj se vedno poskusimo postaviti v čevlje drugega, ali pa smo vsaj empatični. Če bi Mojca na družbenih omrežjih iskreno povedala, kaj si želi in česa jo je strah, bi dobila drugačen odziv in verižno reakcijo tudi drugih ljudi, ki bi naredili enako.
PRIMER:
KAKO SE OSVOBODI MOJCA
Mojca (pri sebi): Razumem, da Janez trenutno ravna po najboljših močeh, vendar v sebi čutim močan strah in jezo, da mu ni mar zame. Morda je kje v otroštvu to že doživela in se ji je vzbudil ravno ta strah, da nekomu ni mar zanjo.
Mojca (na družbenih omrežjih): Iskreno si želim, da bi znali stopiti skupaj in gledati eden na drugega. Razumem, da se je težko držati pravila, ki ga imamo, ampak ga imamo z razlogom. Strah me je za svoje bližnje in zase, zato bi me res osrečilo in osvobodilo, da se tega pravila poskusimo držati vsi, po najboljših močeh.
Že opazite veliko razliko in razrešitev obtožb ter sočutje, ki zadevo omili in da možnost tudi tistim (upiratorjem), ki so zaradi svojih travm ignorantski in ne zmorejo narediti kot je prav.
Tudi otroka, ko pade, med tem, ko se uči hoditi, ne zmerjamo (vstani ti neumnež, moraš se naučiti hoditi), ampak ga samo spodbujamo ter MU POMAGAMO, DA SE NAUČI.
Popolnoma enak pristop moramo ubrati pri odraslih (sebi). Torej, s seboj in z drugimi.
KAKO SE OSVOBODI JANEZ
Janez si pri agresivnem pristopu Mojce (podzavestno ali zavestno) misli: Nihče mi ne bo govoril, kaj naj delam, jaz že najbolje vem zase. Naj sama dela, kar čuti, da je prav, jaz pa bom sam. (Po eni strani ima prav, vendar …)
Janez (pri lepšem pristopu Mojce): Vidim, da s svojim početjem res užalim druge in je morda prav, da se držim tega, kar je prav. Če ne zaradi sebe, vsaj zaradi drugih.
(V resnici nimamo prav velikega vpliva na stvari, ki smo jih kolektivno skreirali in se morajo zgoditi. Zato kontroliranje in “kurativa” v tem primeru ne pomagata na tak način, ampak samo tako, da smo sočutni, odprti, razumljivi in v srcu. Torej, največ zase ter za druge naredimo, da dvignemo vibracijo, energijo, počutje – KAKORKOLI ŽE REČETE TEMU)
Za boljše razumevanje in pogled vase svetujem te tri članke:
Ko nas drugi jezijo | Postopek ozaveščanja travm in otroštva | Del sebe, ki ga še ne poznaš
SMO LJUDJE DOBRI?
Moje mnenje je, da smo ljudje v osnovi dobri in če pogledamo pod vse te travme ter razočaranja, bo vsak naredil, kot je prav. Nekdo potrebuje več sočutja, drugi, manj. Če ne verjamete, se prepričajte sami in to preizkusite. Ko se znajdete v situaciji in vas je strah, iskreno povejte, kaj čutite in kaj potrebujete. Prepričana sem, da boste to dobili. Kdo je še bil zavrnjen, ko je iskreno potreboval pomoč?
Najtežje je skomunicirati, kaj potrebujemo, in to na lep način. Eden izmed razlogov je tudi to, da smo kot dojenčki po večini dobili, kar smo potrebovali. Mama je intuitivno vedela, da smo lačni, da potrebujemo objem, tudi če nismo spregovorili besede. To se naš še kar drži ;).
ZAKAJ JE TO SLABA VERIŽNA REAKCIJA IN PODPIRANJE JEZE
Ker bo Mojca to svojo neslišano jezo in nezadovoljstvo povedala svojim ljubljenim in tudi drugim ljudem. Saj se še nihče ni počutil dobro, ko je kaj zahteval in med tem obtoževal druge. To nas v našem bistvu ne osreči. Zato iščemo potrditve tudi drugje. Morda naletimo na čustveno zrelo osebo, ki nas bo vprašala. Zakaj pa te to tako jezi? Potem imamo možnost, da zanikamo, ali pa čustveno zrastemo in iskreno povemo, kako se ob tem počutimo.
Tudi Janez, ki je bil napaden, bo to trosil naprej. Morda s tem, da bo opravljal ali pa kaj podobnega. Boli ga, ker druga oseba govori resnico, ampak je ni zmožen slišati, ker pri tem ni iskrena in ga obtožuje. Odpre se mali otrok, ki je “slab” in se mora braniti, da se počuti bolje.
PRIMER DOBRE VERIŽNE REAKCIJE
Dobra verižna reakcija se zgodi, ko oba zmoreta odreagirati na lep način. S tem ko drugi vidimo, da si nekdo upa pokazati svojo šibkost in pokazati svoja čustva, tudi mi dobimo moč, da naredimo enako.
Rešitev ni v tem, da bi se Mojca držala zase in nič rekla!
NE MOGOČE je, da se to ne bi zgodilo. Resnica vedno pride na dan in akcija ima vedno reakcijo. Ko nekdo naredi nekaj, kar drugi občuti kot slabo, se bo vedno odzval (razen čustveno zrela oseba, pa tudi ta se uči ;)). Tega nikakor ne moremo preprečiti, ker je to tudi sredstvo, da lahko zrastemo, oziroma še bolje, se osvobodimo. Lahko pa preprečimo spore in slabo počutje s tem, da se naučimo pogovarjati in iskreno izražati lastna čustva.
ZAKAJ KO USTVARJAM NEGATIVNO VERIŽNO REAKCIJO, NE ZMOREM VIDETI, DA JO?
To v fizičnem svetu zelo težko razložim. Lahko pa se dotaknem metafizičnega, ki ima odgovore. Torej v metafizičnem svetu obstajajo neke vrste “nihala” (to imenujte, kot želite), ki se lahko primejo ljudi, ki so na avtopilotu. Ta nihala občutimo, kot negativne misli, strahovi, sekte, drugi ljudje nam povedo kaj slabega … Rastejo tako, da o njih razmišlja vedno več ljudi. Torej, če se začne pri enem, ki je jezen na drugega (ki na primer, je meso), bo to nihalo rastlo s tem, ko bo vedno več ljudi jeznih na ljudi, ki jedo meso. Ustvarja se neke vrste sekta, ki deluje destruktivno.
Nihalo pa poskrbi za to, da je to videti kot naša resnica in nam da lažen občutek, da smo dobri, ker skrbimo za (v tem primeru) živali. Ne zmoremo videti, da je jeza energija in nismo nič boljši, če se odločimo, da bomo jezni na določeno stvar ali osebo, na drugo pa ne. V metafizičnem svetu obstaja samo JAZ SEM JEZNA. Ne obstaja jaz sem jezna samo na to, na drugo pa ne. Slepim se, da če se jezim na nekoga, ki je v mojih očeh slab, sem dobra oseba.
S tem v resnici prikrivam slabe dele sebe. Ko kažem s prstom na drugega, se nimam časa ukvarjati s seboj in se navidezno počutim bolje. Za dvojno iluzijo pa najdem še nekaj, za kar se borim, da niti slučajno ne morem biti slaba. Saj se vendar borim za dobro!
Zelo na kratko in posplošeno: V nas se ob tem kopičijo konflikti, ker delujemo proti sebi, saj nismo iskreni. Iz tega se začnejo prehranske motnje, depresije, samodestruktivni športi, misli …
Kako se tega rešimo
Žal se do rešitve ne da priti čez noč. Oziroma bom tole popravila. Jaz ne poznam rešitve čez noč, poznam pa rešitve, ki te počasi, a vztrajno pripeljejo do rešitve. Verjamem pa, da se rojevajo otroci, ki presegajo mojo zavest in vidijo, drugačne rešitve, ki jih sama še ne zmorem.
Najlažji način, da se rešimo teh nihal, je, da se zbudimo. To pa naredimo s pomočjo meditacije, oziroma zavedanje trenutka. Čim bolj živimo v tem trenutku in ne razmišljamo ne o preteklosti ali prihodnosti. Razmišljanje v tem primeru tako ali tako ni skoraj nikoli potrebno. Do rešitev nas popelje naše srce. Torej, čim večkrat začutimo, da smo v srcu in na začetku samo ločimo slaba ter dobra občutja v telesu. Ko nam to gre, lahko vedno večkrat vidimo, kdaj se ne počutimo dobro in kdaj se.
Preberi: Kako biti v trenutku
TAKO SE REŠIMO “NIHAL”:
- Smo v trenutku (opazujemo rože, ko delamo samo delamo, enako pri kuhanju …)
- Opazujem, če se počutim dobro (če ne najdem misli, da se bom)
- Poskusimo vedno videti širšo sliko in ozadje sogovornika
- Če gledamo samo drevesa, ne moremo videti gozda
- Vedno sem empatična do drugih in širim samo dobro, če se le da ;). Če vidim, da nekdo ne dela prav (po moje), ga opomnim na lep način.
Potrebuješ nasvet, ali pomoč? KLIKNI TUKAJ
Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥
Sandra Mestek