You are currently viewing Iz sanj (ideje) v prakso – Kako?

Iz sanj (ideje) v prakso – Kako?

Kako sanje spraviti v prakso?

Imam službo v kateri mi sicer ni tako težko, vendar imam sanje ustvariti nekaj svojega. Najtežje je narediti prehod med tema dvema. Obstajata vsaj dva načina in noben ni bolj pravi od drugega :). En način je, da  počasi ob službi začnem stranski projekt. Drug način je, pustiti službo in se z vsemi močmi lotiti projekta. Ta drug način je za ljudi, ki so pripravljeni veliko tvegati, so 1000%, da jim bo uspelo in jih nič ne bo premaknilo ter imajo po možnosti nekaj finančnega zaledja, oziroma nekoga, ki bi jim pomagal v primeru, da bi se stvari zavlekle.

Priporočam branje bloga: Kaj pa, če do denarja lahko pridem kako drugače?

Ko dvomim

Ko v to idejo nisem sigurna in imam veliko strahov, razmišljam o tem, kako mi bodo drugi pomagali. Razmišljam, kako bom drugje dobila potrditve in kako bo to nekdo drug prodal zame. V ozadju teče program: Vase ne verjamem popolnoma in ne vem, če sem vredna, da kaj takega naredim. Občutek je, da nisem popolnoma prepričana, če se s to idejo želim pokazati svetu. Raje bi se še malo skrivala, “dokler ne uspe” ;). Blog: Uresničitev želja, kako?

O načinu, kako se poglobiti v lastna prepričanja, dvome in vzorce bom še pisala.

Kaj pa ko verjamem?

Ko v neko idejo res verjamemo, nam je popolnoma vseeno kaj si drugi mislijo o tem in energijo, ki bi jo porabili za razmišljanje, kje bomo dobili pomoč, porabimo za to, da se fokusiramo nase ter na lastno idejo. Torej, razmišljam o tem, kako bom to naredila čim bolje, kako bom jaz stala za tem in to pokazala ljudem. Ko v nekaj verjamemo in stojimo za tem, je v naši glavi misel, kako se s tem želimo pokazati svetu in čutimo, da smo to mi. V ozadju ni programa, da to delamo samo za denar. Seveda je denar pomemben, vendar je želja to pokazati/dati svetu, veliko močnejša. Denar je sekundarnega pomena. To ne pomeni, da si ne naredimo načrta s kje bo pritekal, samo pomeni, da ni naš glavni cilj.

Če verjamete ali ne, sam denar ni dovolj velika motivacija in vas tudi osrečil ne bo. Mnogi mislimo, da je denar tisto kar potrebujemo, vendar sem mnenja, da je to največja distrakcija in izgovor, katerega ljudje uporabljamo, da nam ni potrebno ničesar spremeniti in nas ego drži v trpljenju – vlogi žrtve.

Za lažje razumevanje bom napisala lasten primer

Želela sem narediti proteinsko ploščico. To je bil zame stranski projekt, za katerega nisem bila sigurna, da bi ga zmogla speljati. (Problem je lahko v času (“tajming”), ali nezaupanju vase). Recimo, da je bilo pri meni oboje. Pojma nisem imela o teh zadevah in non stop sem se počutila, da ne vem dovolj. S takim pristopom nas ponavadi vse mine in niti ne pridemo do naslednje stopnje, ko bi dejansko nekaj naredili. V glavi je polno izgovorov, da ne vemo stvari in si probleme delamo že vnaprej.

Pri tem bi vam rada povedala, da se vedno ko gremo v nekaj novega, podamo na pot, ki je nepoznana. Zato je normalno, da ogromno stvari ni jasnih. Ni nam jasno, kako stvari potekajo, kdo bo to pakiral, kako to sploh prodati, kakšni so zakoni, itd. Ko dvomimo in nas je strah, se veliko bolj ubadamo s stvarmi, ki jih ne vemo in se počutimo nesigurne. Zato dobivamo take odzive od ljudi okoli sebe. Čudijo se, da ne vemo določenih stvari in smo vseeno v tem projektu?! (Kako boš pa to speljala, če niti ne veš osnov glavnega produkta).

RESNICA?

Resnica je, da ne rabim vedeti čisto ničesar! Vse kar potrebujem je močna želja in energija, da bom to speljala. Učim se sproti, na poti. Če verjamem v svojo idejo, me ne prizadanejo ljudje, ki me opomnejo kako malo vem. Ja malo vem, vendar vem vsak dan več. Torej fokus na to, kako bomo idejo speljali in kaj si želimo dati svetu, namesto na stvari, ki lahko gredo narobe ter jih ne vemo. Vedno je ogromno slabih in dobrih stvari. Pomemben je fokus! 

Malo za motivacijo

Veliko uspešnih ljudi obstaja, ki ne vedo veliko o tem kako narediti to kar prodajajo, pa so vseeno zelo uspešni. Dokazi za to so napisani v knjigi: The Law of Success in Sixteen Lessons – Napoleon Hill. Torej, znajo najti prave ljudi, ki naredijo tisto, kar sami ne znajo, oziroma raje vložijo energijo v organizacijo ljudi ali kaj drugega, kot v sam produkt/storitev. Vse to je vredu in vse to je pot do uspeha. Pri tem vam želim povedati, da ne obstaja prava pot in ne obstaja napisano pravilo kako uspeti. Obstaja lastno srce, ki vas vodi in vam kaže kaj je vaš naslednji korak.

S tem ko smo sigurni vase in v idejo, nam ni mar kaj mislijo drugi. Ja logično, da se nas dotakne kakšen komentar človeka, ki si sam ne upa stopiti na takšno pot. Našli se bodo ljudje, ki bodo dvomili in kritizirali. >Blog v pomoč.< Vendar ko si nekaj iskreno želimo, bo to samo še motivacija za naprej. Verjetno nas bo za kratek čas prizadelo, vendar bomo ravno iz tega rekli: Ne verjameš, no potem pa me poglej! Včasih potrebujemo takšne manjše “spodbude”, ki nas brcnejo iz cone ugodja. Našli se bodo tudi ljudje, ki bodo verjeli in spodbujali. Našli se bodo ljudje, ki verjamejo vase in s tem pokazali, da jim je to kar počnete zelo všeč in vas zaradi tega zelo cenijo. To vam bo to dalo velik zagon za naprej.

Ko se fokusiramo samo na to kaj si želimo in kako želimo videti ta naš “produkt”, nam življenje prinaša rešitve, ljudi in situacije, ki nas podpirajo in nam pomagajo do ciljev.

Ena izmed mojih poti 😉

P.S.: Ideja primera, ki sem ga opisala ni uspela. Nič za to ;). Napisala bom občutke in eno izmed idej, ki pa je uspela. Saj veste kako pravijo: Ni važno kolikokrat poskusiš in padeš, važno je kolikokrat se pobereš! Neuspele ideje niso neuspele ideje. Vsaka mi je dala ogromno izkušenj, poznanstev in znanja, ki mi pomagajo na poti naprej.

AkroJoga Slovenija

Ko sem začela z AkroJogo nisem imela pojma o podjetništvu in manj sem vedela, manj sem se lahko spraševala ter dvomila česa vse ne vem;). Zase bi rekla, da sem se v to spustila zelo naivno in hvala bogu za vse ljudi, ki so mi pomagali in me vodili do tu kjer sem sedaj. Vesela sem tudi za neznanje, ker bi perfekcionistka kot sem bila, verjetno kaj hitro obupala na poti, kjer nisem vedela ničesar. Perfekcionizem = Nezaupanje vase

Nisem imela športne izobrazbe, ničesar nisem vedela o podjetništvu, nisem vedela kje začeti, kako narediti plan, kje poiskati prave ljudi, kako delati oglaševanje…

Imela sem ogromno željo nekaj ustvariti in še večjo željo po učenju ter neodvisnoti. Na poti sem se izobraževala in počasi pridobila vsa potrebna znanja ter izkušnje, ki so me peljale naprej. Ne bom rekla, da je bilo enostavno in ne bom rekla, da ne bi moglo biti enostavnejše. Veliko lažje bi bilo, če bi se na tisti točki znala umiriti in zaupati, da je vse točno tako kot mora biti. Včasih si želimo več ali pa drugače, ker ne razumemo, da je tisti trenutek ob nas točno to, kar potrebujemo in točno toliko kot smo zmožni sprejeti. Takrat bi dala vse za to, da bi mi sedanja jaz to povedala :). Ponavadi si otežimo zadeve ravno zato, ker si želimo več in prehitro, saj imamo ogromno strahov, da ne bi uspelo. Vsem, ki ste na tej točki polagam na srce, da se samo ustavite in realno poglejte, če vam ta trenutek res kaj manjka ali se lahko prepustite in sprejmete to kar imate ta trenutek? Ponavadi si delamo preglavice in strahove zaradi misli na prihodnost, čeprav nam v tem trenutku nič ne manjka in nam je v resnici čisto vredu. 🙂

ZDAJ!

Vmes sem se lotila še kar nekaj idej ter prodala prvo firmo. Bilo je nekaj neuspešnih in nekaj uspešnih idej. Tako pač je ;). Na moji poti ne bi spremenila ničesar, ker so mi vse izkušnje dale ogromno znanja, za katerega sem hvaležna. Edino kar bi spremenila je svoj pogled na to in neprespane noči zaradi sekiranja, kdaj bo drugače – bolje. Čeprav mi v resnici ni manjkalo čisto nič:). Ob tem bi napisala le to, da se vse dogaja SEDAJ! Torej kot reče buddha ali Thich Nhat Hanh?: “there is no way to happiness, happiness is the way”. Sama tega dolgo časa nisem začutila. Razumela sem, da se ne gre za cilj, ampak za pot, vendar tega nisem čutila v popolnosti. Sedaj razumem, da obstaja samo ZDAJ. In ta sedaj je tukaj, ja sedaj tukaj ko sediš ali stojiš ter bereš te vrstice? Kako se počutiš? Imaš v sebi občutke, da bo enkrat bolje in se ne počutiš najbolje. Ali si pomirjen/a sama s seboj ter zaupaš, da je vse tako kot mora biti?

Za pomoč kako začeti, sem ti na voljo TUKAJ ♥.

Z LJUBEZNIJO
SANDRA ♥

Sandra Mestek

Bioterapevtka, AFP osebna trenerka, AkroJoga učiteljica in Prehranska navdušenka Admin > Users > Your Profile > Biographical Info page."

Dodaj odgovor